Tiskane izdaje
Načeloma sta enaka, a vendar tako zelo različna. Smarta forfoura tako kot twinga izdelujejo v Revozu, druži ju osnovna ideja – motor in pogon zadaj, a na cesti bi nepoučeni težko prikimali, da prihajata iz istega gnezda.
Forfour se od twinga najbolj razlikuje spredaj, kjer povzema skupne poteze z dvosedežno izvedbo fortwo. Vedno ima štiri vrata, a zadnja niso samo za okras – namesto ozke odprtine iz prejšnje generacije vas zdaj pričakuje razkošen prostor za vstop. Vrata se na obeh straneh namreč odprejo skoraj do pravega kota – in se morda (?) tudi zato teže zaprejo.
A s tem čarovnij zadaj še ni konec. Ob doplačilu je mogoče zelo preprosto zložiti sedežni del zadnje klopi, s čimer nastane visoka in tudi kar široka luknja, ki utegne priti prav pri prevozu kakšnega tovora – najljubše taščine lončnice ali velikega ploskega televizorja, denimo.
Prtljažnik je odmerjen enako kot pri twingu: ker je pod njim motor, je nakladalni rob visok, a ni zoprne luknje v notranjosti. Naslona klopi se lepo podreta v ravno dno, daljše predmete boste peljali sami, saj lahko podrete sopotnikov sedež. In, ja, po twingu sem še v smartu forfour brez težav peljal (staro) likalno desko ... Tudi v forfouru ni bilo zaprtega predala pred sopotnikom, smo pa odkrili enega skritega na sopotnikovem robu sredinske konzole.
Voznikov delovni prostor je bolj igrive sorte, a to ne pomeni, da je igračkast. Razveseli opazno boljša kakovost materialov kot v twingu. Merilniki so videti bolj resno, prestižno je morda premočna beseda, a vendar omogočajo dober pregled ne samo nad osnovnimi meritvami – poleg hitrosti je na levi strani tudi merilnik vrtljajev –, ampak tudi preprosto brskanje po potovalnem računalniku. Infozabavno opremo sestavlja osnovni radijski sprejemnik s posebnim nastavkom, kamor lahko vtaknete svoj mobilni telefon, na katerega ste naložili posebno aplikacijo, del katere je tudi (brezplačna) navigacijska naprava. Čeprav je rešitev enaka kot pri twingu, je aplikacija povsem drugačna in prilagojena znamki. Med vsakdanjimi vožnjami ni kdove kako uporabna, tudi nekatere analize delujejo le, če vedno znova telefon vlečete iz žepa in zaženete aplikacijo, samo radijski sprejemnik pa ponuja bistveno premalo za današnji čas.
Trivaljni litrski motor je na voljo v treh različno močnih izvedbah, mi smo vozili srednjo z 52 kW. Smartu bi se vsekakor prilegel še kakšen kilovat več, vse skupaj namreč deluje precej ležerno, brez iskrivosti, ki jo avtomobil nakazuje od zunaj. Dodatno razočaranje je poraba, ki skoraj ni padla pod sedem litrov na 100 kilometrov, pa čeprav avtomobila v resnici nismo priganjali. Sistem stop-start je vgrajen serijsko, a v hladnih dneh od njega ne pričakujte veliko.
Smartove vozne lastnosti so povsem spodobne za tako majhen avtomobil, lepo preskakuje tudi cestne grbine, z zadnjim pogonom nismo doživeli nič nenavadnega niti ob pretiravanju. Še najbolj zmoti popolnoma nenastavljiv volanski obroč (tudi sedeža ni mogoče nastaviti po višini), pa čeprav moram priznati, da v resnici nisem sedel slabo. V mestu je smart forfour le za odtenek slabše okreten kot fortwo, saj zasnova s pogonom zadaj omogoča zares minimalen obračalni krog. Vsaka dvopasovna cesta je dovolj, da vam med obračanjem ni treba prestaviti v vzvratno prestavo ...
Smart forfour je nekaj dražji od twinga. Ali je upravičeno, boste morali presoditi sami. Nekatere zamisli so res »pametne« in lahko prevesijo tehtnico, občutek v kabini je manj plastičen, je pa videz odvisen tudi od izbrane opreme. Testnega smarta je podražila za več kot štiri tisočake, tako da bi zanj odšteli dobrih 16 tisoč evrov.
