Preizkusili smo: Suzuki SX4 s-cross 1.6 DDiS 4WD

Uporabnost z majhno porabo.

Objavljeno
04. november 2016 17.08
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Če bi bil suzuki SX4 s-cross človek, bi se mu gotovo kolcalo. O njem razmišljajo kupci šport­nih terencev, čisto pravih terencev, pa tudi družine, ki so sicer ciljna skupina za kombilimuzine. Pričakovanja so velika, a je vprašanje, ali lahko vsa izpolni.

Ljudje so na Suzukijeve avtomobile že malce pozabili, toda v zadnjih letih so se vrnili v splošno zavest. Pri njih kupci ne iščejo nobenih presežkov in umiranja od lepote, ampak hočejo zanesljivega partnerja. V Sloveniji to pomeni tudi partnerja za vožnjo v snegu, zato ne škodi štirikolesni pogon.

Suzuki SX4 s-cross je s prenovo druge generacije doživel precej novosti, zato mnogi mislijo, da gre v resnici že za tretjo generacijo. Kot je v navadi pri suzukijih, veliko bolj izstopa zunanjost. Močne in polne linije vzbujajo vtis moči, medtem ko je notranjost bolj zadržana in preudarna. Celotna ureditev in pregled­nost gumbov sta na zgledni ravni. Izjema – ki ni pozitivna – je tanko vrtljivo stikalo za potovalni računalnik, ki je nameščeno ob vseh merilnikih za volanom, zato je težko dostopno in precej skrito. Bolj odziven bi bil lahko tudi zaslon na dotik. Različica z 1,6-litrskim dizelskim motorjem z 88 kW (120 konjskih moči) in samodejnim menjalnikom je ena najboljših v ponudbi SX4 s-crossa. Na naših testnih vožnjah je bila dober partner pri premagovanju vseh mogočih grbin, le tresenje v kabini je bilo zaradi tršega podvozja močnejše, kakor smo pričakovali. Tudi zvočna izolacija bi bila lahko boljša, predvsem se to opazi na avtocesti pri več­ji hitrosti. Zgornja hitrost­na meja je sicer 175 kilometrov na uro, do stotice pa pospeši v trinajstih sekundah. Avtomobil je kljub 4,3 metra dolžine precej okreten, kar je prednost pri parkiranju. Za potnike je prostora povsem dovolj, četudi so višje rasti. Nekaj centimetrov pri višini vzame strešno okno, toda manj kot pri marsikaterem drugem modelu. Odlagalnih površin je dovolj spredaj in zadaj, v prtljažniku pa je ob normalni postavitvi sedežev prostora za 430 litrov. Nadležen je bil sistem opozarjanja na nevarnost naleta. Vsaj pri testnem vozilu so bila tipala tako občutljiva, da je med vožnjo v koloni neprestano glasno piskalo, češ da bomo trčili v avtomobil pred nami. Hkrati so se oglašala še parkirna tipala.

Toda po drugi strani je ves čas prijal pogled na podatek o porabi goriva. Ob težji nogi je znašala 5,7 litra dizla na sto kilometrov, med zmerno vožnjo pa 5,3 litra. Resda v tovarni obljubljajo povprečnih 4,6 litra, toda tudi realna poraba je povsem zadovoljiva za ljudske denarnice. Malce manj to velja za končno ceno testnega vozila. Ocenjen je na 28.800 evrov, a je res, da slovenski uvoznik ponuja tudi dva tisočaka popusta.