Preizkusili smo suzuki vitaro 1.6 DDiS 4WD elegance

Pred nami je že šesta generacija vitare, uspešnega Suzukijevega kompaktnega mestnega terenca – prvič so jo predstavili leta 1988 –, ki se, nabita s sodobnimi pripomočki, podaja v nov spopad za kupce.

Pri oblikovanju niso tvegali. Ob upoštevanju aktualnih smernic so ostali na varni strani. Sprednji del vozila ima izrazito poudarjene luči in masko in deluje zaobljeno. Zadnji del pa je bolj oglat, še zlasti mu doda nekaj ostrine strešni spojler. Tako je že na prvi pogled jasno, da gre za dinamično vozilo, ki pa je videti manjše, kot je v resnici, oziroma skriva, da v notranjosti ponuja zgledno prostornost. To ne nazadnje velja tudi za prtljažni prostor, ki je povečljiv s podiranjem zadnje klopi (60:40) in ima dvojno dno.

Vtis izza volana. Nedvomno gre za solidno ergonomijo, ker ima testno vozilo najvišjo stopnjo opreme, nič ne manjka. Všeč so mi pregledni klasični inštrumenti v beli barvi, ki so (še vedno) najbolj prijazni za voznikove oči. Priročno je tudi nastavljanje osvetlitve inštrumentov in pregledovanja podatkov potovalnega računalnika s sicer zastarelima paličicama tik ob inštrumentih, saj je to (še vedno) najbolj praktičen način. Večfunkcijski volanski obroč je oblečen v usnje in nastavljiv po višini in globini, ravno prav velik. Zelo priročne so tipke za upravljanje tempomata. Ob vsem tem me je vsaj delno razočarala kakovost plastike, v katero so oblečene armaturna plošča in tudi obloge vrat. Prav gotovo zaostaja za vsem drugim, kar ponuja nova vitara. Čeprav je v sprednjem delu potniške kabine več odlagalnih površin, skupaj z zaprtim predalom pred sopotnikom jih je kar sedem, bi si kljub vsemu želel še sredinsko oporo za roke, pod katero bi bil manjši pokrit odlagalni prostor. Žal ni na voljo niti za doplačilo.

Na sredini armaturne plošče je nameščen pregleden zaslon na dotik s kopico infozabavnih funkcij. Na sredini zgornjega roba armaturne plošče pa kraljuje razmeroma velika okrogla analogna ura, ki se je izkazala za zelo uporabno in so jo pohvalili tudi vsi sopotniki. Sedeži v kombinaciji usnja in alkantare so solidni, sprednja sta nastavljiva po višini in ogrevana. Tudi zadaj se sedi dovolj udobno, še posebno če upoštevamo, da gre za vozilo, ki je dolgo le nekaj več kot štiri metre.

S paketom elegance ponuja vitara tudi veliko opreme. Med drugim zasenčene LED-luči, samodejno nastavitev snopa žarometov, zatemnjena stekla, ogrevani zunanji ogledali, tipalo za dež. Usnjen volanski obroč, nastavljiv po višini in globini, električno zapiranje in odpiranje stekel spredaj in zadaj, brezstični zagon motorja, bluetooth, že omenjeni zaslon na dotik s povezavo na pametni telefon, kamero za vzvratno vožnjo, parkirna tipala spredaj in zadaj, samodejno klimatsko napravo ... V zvezi z aktivno varnostjo pa ABS, EBD, ESP, radarsko podprto zaviranje v sili, zvočno in svetlobno opozorilo za zaviranje v sili, nadzor tlaka v pnevmatikah.

Za vožnjo je vitara prijetna, čeprav podvozje ni mehko, pa brez težav obvlada tudi slabe podlage. Vodljivost je dobra in v športnem načinu je vitara – ne nazadnje ima na voljo le 120 konjev – presenetljivo živahna, dizelski motor je prožen in brez obotavljanja vleče že pri nizkih vrtljajih; lepo se dopolnjuje tudi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Dizel ima dobro delujoč sistem stop-start in je v celoti gledano varčen; med testnimi vožnjami je v povprečju porabil tesno pod šestimi litri plinskega olja na 100 kilometrov.

Ker je vitara, če ima štirikolesni pogon (allgrip system), kot je bilo v našem primeru, vsaj delno tudi terensko vozilo (oddaljenost od tal 18,5 cm), sem jo seveda zapeljal na makadam in nekaj sto metrov še na razdrapan kolovoz. Brez težav. Voznik izbira vozni režim z gumbom, nameščenim na sredinski konzoli tik ob prestavni ročici. Ob zagonu motorja se vedno aktivira samodejni vozni režim (auto), kar pomeni, da se moč prenaša zgolj na sprednji kolesi, če se pojavi zdrsavanje, pa se samodejno aktivira štirikolesni pogon. V slabših razmerah, na primer na snegu ali v blatu, voznik z zasukom gumba v levo aktivira stalni štirikolesni pogon, če pa gumb zasuka v desno, se aktivira športni način, v katerem postane dejavnejši tudi štirikolesni pogon. Za najbolj zahtevne razmere pa ima voznik na voljo še gumb lock, zakleni, ko aktivira elektronsko zaporo diferenciala. Vitara ima tudi sistem za nadzorovan spust in pomoč za speljevanje v klancu.

Vsekakor zanimiv in uporaben kompaktni športni terenec, ki z ugodno ceno vnaša nemir med konkurente, kot so nissan qashqai, jeep renegade, fiat 500X, opel mokka in še kateri.