Preizkusili smo: Volkswagen e-golf

Električni golf se vozi dobro kot golf, a v hladnem vremenu močno razočara z dosegom, saj iz Ljubljane do Kopra ne gre brez postankov za polnjenje

Objavljeno
24. januar 2016 13.05
Blaž Kondža
Blaž Kondža

Golf, tisti na štirih kolesih, da ne bo pomote, ima v slovenskih srcih še vedno svojevrsten status. Od lani je tudi na našem trgu na voljo električna izvedba tega priljubljenega volks­wagna – e-golf.


Čeprav e-golfa žene 85-kilovatni elektromotor, je še vedno – golf. A za spremembo z bogato serijsko opremo: z navigacijsko napravo in funkcijo t. i. večnaletnega zaviranja. Pohvalno je, da je občutek med vožnjo takšen, kot smo ga vajeni iz običajnih golfov, z dodatkom, da nam lahko pospeški izdatno povečajo srčni utrip. Od običajnega golfa se električni zunaj razlikuje predvsem po posebnih, bolj aero­dinamičnih litih platiščih in še nekaterih elementih za zmanjšanje zračnega upora, ki pa jih opazi le izurjeno oko. Tudi notranjost je tipično golfova, pri čemer pa oblazinjenje sedežev morda deluje na prvi pogled nekoliko ceneno. Prt­ljažnik je manjši in meri od 341 do 1231 litrov (klasični golf od 380 do 1270 litrov), ima pa dvojno dno, tako da lahko polnilne kable pospravimo v »spodnje nadstropje«.

Da imamo opraviti z električnim vozilom, pove tudi levi merilnik, kjer je namesto merilnika vrtljajev merilnik električne moči in rekuperacije. Intenzivnost rekuperacije preprosto izberemo z ročico samodejnega menjalnika, ki ima shemo PRNDB. V programu za vožnjo D nam je na voljo tako imenovano jad­ranje in še tri stopnje rekuperacije, med katerimi izbiramo s premiki ročice menjalnika levo in desno. Za najvišjo, četrto stopnjo rekuperacije, pri kateri avtomobil krepko zavira, pa izberemo program B. V tem voznem režimu začne ob dvigu noge s stopalke za plin avtomobil opazno zavirati in vračati del energije v baterijo – prižgejo se tudi zavorne luči. Zapišimo še, da je na mestu merilnika zaloge goriva analogni merilnik razpoložljive električne energije v litij-ionski bateriji, ki ima sicer zmogljivost 24,2 kWh. Potovalni računalnik nam sproti izračunava preostali doseg vozila. Za varčno vožnjo je bil uporaben tudi doplač­ljiv radarski tempomat s funkcijo start-stop.

Na papirju ima e-golf v poletnih mesecih do 190 km dosega, v zimskih pa do 120 km. Resničnost je žal precej drugačna. Sprva avtomobil resda kaže doseg 156 km v načinu eco; če bi izbrali režim eco plus, ki največjo hitrost omeji na 80 km/h, klimatsko napravo pa izključi (deluje samo še ogrevanje stekel), pa bi bil (domnevni) doseg 194 km. A takoj, ko speljemo, se začne dras­tično manjšati. Med testom smo ugotovili, da bi v hladnih zimskih razmerah prevozili le skromnih 60 do 80 kilometrov, odvisno od vklopljenega načina delovanja in reliefa poti. Podobno kot pri fosilnih gorivih je tudi pri električnem tako, da je poraba ugodna tam do 80, mogoče 90 km/h, pri avtocest­ni hitrosti seveda poskoči.

Kaj pa polnjenje? Tovarniški podatki pravijo, da se na klasični 230-voltni (gospodinjski) vtičnici prazna baterija napolni v 13 urah, na namenski domači polnilni postaji pa traja osem ur. Najboljši čas se doseže na hitri polnilnici z enosmernim (DC) tokom, a gre hitro le do 80 odstotkov zmogljivosti, nato pa se močno upočasni. Tako je pri –4 stopinjah Celzija trajalo uro in 15 minut, da se je baterija napolnila z 38 na 100 odstotkov. Odkar je slovenski avtocestni križ oprem­ljen s hitrimi polnilnicami, bi se s takšnim e-golfom lahko podali tudi na daljši izlet, recimo od Ljubljane do Kopra. A še vedno z zoprnimi omejitvami. Pot bi trajala dlje, kot je običajno, saj bi morali voziti počasneje (do 100 km/h) in računati na polurne polnilne postanke – na Lomu in Ravbarkomandi oziroma pri Kozini. Pa pred odhodom je ved­no pametno preveriti, ali polnilnice delujejo in ali jih naša kartica odpira ... Skratka, takšen golf je še vedno predvsem za eko navdušence z ne prav plitvim žepom.

 

Drugo mnenje

Lepo se je peljal tokratni golf, pa čeprav je bil pogon čisto drugačen kot običajno. Tiho, ravno prav čvrsto. Za zagon je bilo treba zavrteti ključ, kar ni ravno napredno. Všeč mi je, da lahko sam nastaviš stopnjo rekuperacije. Ampak zunaj je zdaj zima in sprašujem se, koliko je pripomogla k njegovemu zelo skromnemu dosegu, kar ni obrobna težava. Gašper Boncelj