Preizkusili smo: Volkswagen polo 1.0 TSI DSG beats

Počasi se že bliža golfu.  Ponuja precej, z dodatki pa raste tudi cena.

Objavljeno
16. december 2017 09.54
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj

Polo je eden tistih klasičnih volkswagnov, za katere se zdi, da bodo tudi v poplavi šport­nih terencev zlahka obstali. Da je povsem nov, manj kaže zunaj in veliko bolj z vsebino. Ta je kakovostna, a se z njenim dodajanjem tudi dviga cena.

Kaj reči o zunanji pojavi, kakor da je sicer opazno nova, a da ni presenetljiva in da ne pomeni kakšne avanture zunaj Volkswagnovega dizajna številnih robov. Znotraj se ta tema nekako nadaljuje, vendar podkrepljena z različnimi barvnimi kombinacijami, ki vnašajo več živahnosti. Pestrost gor ali dol, ko sedimo v novem polu, je občutek dober. Sprednja sedeža sta res ergonomska, izdelana na visoki ravni, nastavljata se lahko v zelo širokem razponu. Prostora je dovolj za vse dele telesa, tudi nad glavo in v širino, okoli stopalk. Volan takoj dobro primemo v roki, armaturna plošča je urejena dokaj klasično, a preprosto, ničesar ni treba iskati, se na kaj posebej privajati. Recimo pa, da če sedimo nizko, je zgornji rob razmeroma visoko, skoraj imamo občutek, da nas vse skupaj oklepa. Kakovost uporabljenih materialov je za ta velikostni raz­red visoka, seveda smo v pretežno plastičnem svetu, a različne površine imajo reliefni vzorec ali so mehke na otip in skupaj z obarvanimi vstavki iz matirane plastike ustvarijo všečno kombinacijo. Zadaj je prostora precej, tudi za glavo, je pa klop oblikovana za udobno sedenje dveh; prtljažnik sprejme več prtljage kot prej, čeprav ni ravno ogromen, pod dnom je bil set za popravilo pnevmatike, okoli katerega bi lahko shranili še kako manjšo stvar.

Polo je daljši in širši kot doslej in verjetno je vse to pripomoglo, da je na cesti bolj suveren. Takšne ali drugačne luknje je na 16-palčnih kolesih in zimskih pnevmatikah obvladoval tiho, nikoli ni pustil kakega neprijetnega občutka. Volan je ravno prav mehak in čvrst hkrati, skozi ovinke se avto pelje natančno. Pogon je bil v našem primeru bencinski, litrski turbo trivaljnik z največjo močjo 85 kW (110 KM) v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama. V mestu prav tako deluje dokaj mirno, značilnega brbotanja trivaljnikov skoraj ne slišimo. Poskočen je dovolj, tudi zunaj mesta ni težav pri prehitevalnih manevrih. Dobro je usklajen s samodejnim menjalnikom, ki večinoma zelo tekoče in neslišno pretika navzgor in navzdol. Se pa včasih zgodi, da se po tistem, ko sistem start-stop znova zažene motor, menjalnik za hip obotavlja in je nato speljevanje malce sunkovito. Poraba na testu je po računalniku znašala okrog 6,5 litra, čemur lahko rečemo – sprejemljivo. Z zelo umirjeno vož­njo po magistralnih cestah je bilo mogoče porabiti še kar nekaj manj, po mestu pač tudi precej več, razpon je bil precejšen. Polo je bil v testni izvedbi dobro opremljen, izstopal je odličen zvok Beatsovega avdiosistema, tudi preslikava pametnega telefona je delovala brezhibno. Mimogrede, malce je presenetilo, da je imel avtomobil tudi vžigalnik. Ni manjkalo najrazličnejših asistenčnih sistemov, med drugim radarski tempomat, ki pričakovano deluje do ustavitve, a je potem le treba še pritisniti na zavoro in nato na plin, da se odpeljemo. Polo opozarja tudi na vozila v mrtvem kotu, nadzoruje prečni promet za seboj in ohranja smer znotraj voznega pasu … Še kaj pa bi lahko dodatno naročili, na primer digitalne merilnike za volanom in LED-žaromete. A cena je bila že v tem primeru kar konkretna. Tako se očitno postavljajo mali veliki prvaki, ki so bolje opremljeni.

Drugo mnenje

 

Šesti polo se je po merah najbolj oddaljil od predhodnikov in najbolj približal golfom ne tako oddaljenih časov. Zato brez zadržkov trdim, da lahko pozabite na najbolj legendarnega volkswagna, če ne potrebujete tako velikega avtomobila, saj je novi polo daleč najbolj družinski med vsemi dosedanjimi. Centimetrskih prirastkov ne spregledaš, oblikovalski pristop je pričakovan in nič vznemirljiv. Volkswagen ti po tej plati težko naježi kožo, se pa precej lažje zaljubiš v njegovo prostornost, na otip in pogled kakovostno gradnjo ter tehniko. Bencinski stroj v povezavi s samodejnim menjalnikom je prispodoba premijske rafiniranosti in precej dolgotrajne porodne težave TSI-strojev starejših generacij so le še spomin. Bruno Kuzmin