Tiskane izdaje
Ford T, letnik 2016. Sliši se noro, toda letos bo resnično nastal posodobljen najstarejši avtomobil na svetu. Enako neverjetno je, da proizvodnja ne poteka v Detroitu, ampak v Rafolčah, vasici blizu Lukovice. A vse to so podatki, ki so v celotni zgodbi še najmanj posebni. Najnovejši ford T bo namreč skoraj povsem lesen!
Edini, ki je verjel, da je kaj takšnega mogoče, je Marko Kveder, mizar iz Rafolč. Idejo je pogreval že nekaj časa, a prvič jo je bližnjim omenil leta 2012. Malce so ga čudno gledali in hitro zamahnili z roko. »Ti boš naredil lesen avtomobil, jaz pa letalo,« se mu je nasmehnil eden od prijateljev. Edina razlika je, da aviona ne bo, avtomobil pa bo.
»Dolgo mi ni nihče verjel. Toda ko sem domov pripeljal kovinsko podvozje, je bila zgodba povsem drugačna,« je povedal. »Ko sem avtomobil začel sestavljati in zapirati, me je kar razganjalo od veselja. Na začetku me niso vsi jemali resno. Vendar bolj ko avto dobiva obliko, bolj mi verjamejo.«
Mizarstvo je pri Kvedrovih družinska tradicija. »Če delam pohištvo, ga vidi malo ljudi. Toda pri avtomobilu bo zgodba mamljiva za vse – za otroke, moške in ženske,« je opisal enega od motivov, zakaj hoče narediti lesen avtomobil. »Mizarji se kakšnih posebnih zadev največkrat ne lotijo. Ampak jaz sem hotel narediti nekaj posebnega, saj imam potrebno znanje. Izdelal sem že veliko sakralnega pohištva, zato mi iz lesa ni težko oblikovati okroglin,« je pripovedoval. »Ničesar me ni strah, edina težava je pomanjkanje časa zaradi rednega dela v delavnici.«
Kveder ne govori tja v tri dni. Vozilo je že na kolesih in ima jasne obrise forda T. Da bo avtomobil v večjo korist, bo z leseno konstrukcijo posnemal dve vozili. Osnova je ford T iz leta 1908, zraven je zaradi strehe in večje prostornosti uporabil še nekaj elementov različice 4-door touring iz leta 1926. In zakaj ford T? »Ker je prvi serijski avtomobil. Ugotovil sem, da ga lahko naredim. Česa bolj sodobnega nisem hotel. Recimo katrca ali fičko bi bila zanimiva, a želel sem narediti kakšen zares star model. Ford T je toliko je oddaljen, da ga nekaj generacij nikoli ni videlo.«
Sam lahko narediš veliko, a ne vsega
Med delom se ukvarja tudi z nepričakovanimi izzivi. »Narediti moram tako, da bo les zdržal. Cilj je, da bo avtomobil vozen na cesti. Večji del je narejen iz vezane plošče, saj je bolj trpežna,« je pojasnil. Kljub temu je uporabil tudi masiven les. Predvsem tam, kjer se človeško oko največkrat ustavi. »Izstopajo armaturna plošča in sedeži iz orehovega lesa, tla bodo iz hrasta. Hočem predstaviti lep slovenski les.«
Leseno je celotno ogrodje, streha, volan, luči, blatniki, sedeži, vrata … Iz kovinskih materialov bodo le najnujnejši deli – podvozje, motor in pokrov za motor. »Pokrov motorja in sprednja maska bosta originalna kot pri prvem fordu T. Naročil sem ju iz Združenih držav Amerike iz trgovine Mac. Odštel sem približno 2400 evrov, zraven sem dobil načrt v razmerju 1:1,« je povedal.
Potem se je začelo trdo garanje. Pri sestavljanju kovinskih delov in podvozja mu je na pomoč priskočil kovač in prijatelj Štefan Pintar. »Sam lahko narediš veliko, a ne vsega. Brez njegove pomoči mi avtomobila ne bi uspelo sestaviti,« je priznal Kveder v domači garaži. »Pol leta sva izdelovala podvozje. Če bi vedel, da bo tako zamudno, bi kupil še kakšen kovinski del več.«
Kakor prenovljeni izvedbi pritiče, je avtomobil malce izpopolnil. Največja sprememba je, da je izbral motor iz forda caprija, celotno mehaniko bo uredil njegov brat Marjan. »To je bilo nujno, saj je motor iz osnovnega forda T preveč zastarel. Ni imel vodne črpalke, na avtomobilu prav tako ni bilo sprednjih zavor, kar je danes nujno. Hočem, da se bomo vozili čim lepše in nemoteno. Z originalnim motorjem bi preprosto imeli preveč dela,« je utemeljil svojo odločitev.
Posoda za gorivo bo enaka kot pri prvem fordu T, toda s pomembno razliko: »Gorivo bomo dotakali s strani. Včasih so morali dvigniti sprednji sedež, kar sem spremenil, saj bi bilo takšno točenje preveč zamudno in še vsi bi morali izstopiti.« Njegov model bo imel vrata pri vozniku, pri prvem jih ni bilo. Volan je bil precej izbočen, pa tudi ročna zavora je bila na levi strani, zato ni bilo prostora. Zaganjalna ročica bo spredaj, toda avtomobil se bo zaganjal z akumulatorjem.
Denarne pomoči ni iskal
A bistvo je očem skrito. Na prvi pogled v avtomobilu ni večjih novosti, vendar je Kveder znotraj namestil nekaj sladkih malenkosti. Na armaturni plošči bosta vidna le ampermeter in mehanizem za priklapljanje, zraven pa je posebna ampula, ki se dvigne ob dotiku. V njej bodo vsa stikala za luči. Notri je še radio, na plano se potegne izpod armaturne plošče. Zadaj je nameščen mini bar z žametom, hlajenjem in led-lučmi.
Takšno udobje ni naključje. »Avtomobila ne delam za vsakodnevno uporabo, ampak za veselje. Z njim se bomo vozili na poroke, rojstne dneve in na vsa druga slavja,« je povedal nasmejan, kakor da si v glavi že predstavlja vse ljudsko navdušenje.
Prebarval ga bo z avtomobilsko barvo, znotraj ga bo premazal z lakom, da bo odporen na zunanje vplive. »Noben problem ne bo, če nas bo med vožnjo ujel dež, a dalj časa na dežju in vlagi ne more biti,« je pripomnil. »Ne vem, kako bo z vsemi dokumenti in tehničnim pregledom. A upam, da ne bo težav. Z njim se bomo vozili počasi, najhitreje bo šel malce čez sto kilometrov na uro.«
Denarne pomoči ni iskal. »Najprej sem moral nekaj narediti, da ljudje vidijo, da je stvar resna,« je navrgel. Glas o njegovem avtomobilu je segel vse do slovenskega uvoznika Fordovih vozil, vendar mu težav z avtorskimi pravicami niso povzročali. Kvečjemu nasprotno, saj je tudi njim pogodu, da se tako širi prepoznavnost ameriške znamke.
»Rad bi ga dokončal do Fordovega dne, ta bo septembra na Vranskem. Tja se hočem pripeljati z lesenim avtomobilom. Želim ga pokazati še pred barvanjem, da bodo vidne vse lesene podrobnosti,« je povedal. »Kakšen je celoten strošek proizvodnje, ne razmišljam. Malce moraš biti nor, da se lotiš takšnega projekta. Toda se bo poplačalo, ko se bom lahko peljal v svojem lesenem avtomobilu.«
Poleg voznika je notri prostora za tri potnike. Koga bo najprej vzel s seboj, se še ni odločil. Morda ženo, brata in kovača? »Če oni niso pozabili name, tudi jaz ne bom nanje,« se je nasmehnil. »Še enega bom naredil, povsem enakega. Za brata. Imam znanje, da vse to naredim. Potrebna je zgolj vztrajnost.«
Če jeseni srečate Marka Kvedra v njegovem lesenem posebnežu, mu kar brez sramu potrobite. Četudi bo šel skozi ovinke malce počasneje, bo med vsemi gotovo imel najnovejši avtomobil. Pa še sam ga je izdelal.
