Tiskane izdaje
Industrija ni imuna na nepravilnosti svojih izdelkov, avtomobilska še sploh ne. Ker gre za razširjene potrošne dobrine, so vedno, ko gre kaj narobe, številke velike. Volkswagnova zgodba je zelo posebna – videli bomo, če najtežja doslej – ni pa prva v dolgi seriji.
A pred zgodovino je vendarle potreben opis aktualnih dogodkov, ki še vedno močno odmevajo. S čim se je torej usodno zapletel Volkswagnov dizelski program? Kamen spotike je 2,0-litrski štirivaljni dizelski motor s tovarniško oznako E-189, ki ima vgrajeno programsko opremo, s katero izključi nadzor emisij, ko je avtomobil v običajni uporabi, in ga vključi, ko avtomobil opravlja emisijski test, med drugim preizkus vsebnosti okolju škodljivih sestavin, kot so dušikovi oksidi. VW je to početje v ZDA priznal, a šele pod pritiskom okoljske agencije EPA, ki je do podatkov o izjemnih neskladjih v izpustu dušikovih oksidov na testu in na cesti prišla s pomočjo Mednarodnega sveta za čisti transport (International Council on Clean Transportation – ICCT). Le dva dni pozneje je koncern objavil, da ima tovrstno elektroniko, ki lahko pretenta emisijski test, skupno 11 milijonov dizelskih avtomobilov skoraj vseh njihovih znamk (VW, Audi, Seat, Škoda) po svetu, nove navedbe pa kažejo, da je šlo tudi za Evropo in morda tudi za manjše dizelske motorje.
Podjetje je sicer napovedalo, da bo to popravilo, a ni navedlo, na kakšen način. Za zdaj se ob številnih uradnih preiskavah po vsem svetu, ki ponekod vključujejo tudi organe pravosodja, napovedujejo predvsem civilne skupinske tožbe v ZDA. Vpoklic na izredni pregled so že objavili v ZDA, videli bomo, kako bo drugod po svetu, skoraj ni verjeti, da se ne bi zanj odločili tudi v Evropi. Za ocene celotne škode, ki je bo tako ali drugače s tem početjem imel Volskwagen, pa je v tem trenutku še mnogo prezgodaj.
Zračne blazine z napako
Škandal z Volkswagnom kot rečeno ni prvi v avtomobilski zgodovini, podobno kot ta se jih je večina zgodila oziroma vsaj začela v ZDA. Pred Volkswagnom se je po treh letih od začetka še letos vlekla afera z nevarnimi zračnimi blazinami japonskega proizvajalca Takata, ki so bile vgrajene v več kot 23 milijonov vozil različnih svetovnih znamk. Toliko so jih vpoklicali, ker se lahko zračna blazina pred sopotnikom na sprednjem sedežu nenadzorovano prehitro sproži in eksplodira, delci pa poškodujejo potnike. Reuters navaja, da se obtožbe nanašajo na sedem primerov s smrtnimi žrtvami.
Pred tem je v ZDA odmevala zadeva z General Motorsom in slabim delovanjem stikala za zagon motorja, zaradi katerega je motor med vožnjo nenadoma ugasnil, kar se po prej navedenem viru povezuje s kar 169 smrtnimi žrtvami. GM, ki se kar nekaj let ni ustrezno odzval, se je na koncu izvlekel s skupnim plačilom 900 milijonov dolarjev odškodnine.
Nekaj let prej je bila v središču pozornosti Toyota, katere avtomobili so zaradi zatikanja pedala za plin nenadzorovano pospeševali, v ZDA tudi z usodnimi primeri. Zadeva je doživela vrhunec leta 2009 z vpoklicem 10 milijonov vozil po vsem svetu. Lani so za poravnavo z ameriškim zveznim pravosodnim ministrstvom plačali več kot milijardo dolarjev.
Leta 2000 je bil v središču pozornosti ameriški gumar Firestone (v lasti japonskega Bridgestona), ki je takrat vpoklical 6,5 milijona že prodanih pnevmatik, šele po seriji poročil, ki so jih povezovala s prometnimi nesrečami s smrtnimi izidi. Večinoma so bile pnevmatike nameščene na športnem terencu ford explorer.
Ni šlo za primer enak prejšnjim, a leta 1997 se je v središču zanj neugodne pozornosti znašel tudi Mercedes-benz, katerega prvi mali avto razreda A je švedski medij na losovem testu prevrnil. Po nekaj tednih zavračanja, da je kaj narobe, so Nemci le ustavili prodajo, mu vgradili elektronski sistem stabilnosti in se javno opravičili, da so naredili napako. Koncernu Hyundai (skupaj s Kio) je bila pred tremi v ZDA izrečena kazen 100 milijonov dolarjev zaradi oglaševanja neresničnih vrednosti porabe njihovih avtomobilov.
Drugačen, a zanimiv je primer iz Japonske v povezavi z Mitsubishijem. Na prelomu v novo tisočletje je podjetje zaradi različnih tehničnih napak na uradno popravilo poklicalo skoraj 700.000 prodanih vozil, a je to storilo pod prisilo in šele potem, ko je domače ministrstvo za promet odkrilo, da so najmanj 20 let sistematično prikrivali pritožbe svojih strank.
Še malo bolj nazaj, v 70. letih, je moral Ford v servisne delavnice poklicati 1,5 milijona primerkov forda pinto, ker je imel nevarno nameščeno posodo za gorivo in se je v trkih lahko vnel, zaradi česar so bili tudi usodni primeri ...
