Tiskane izdaje
Pred še ne polnimi petimi desetletji sta avtomobilska in kolesarska industrija proizvedli skorajda enako število enot na leto. Danes iz kolesarskih tovarn vsako leto zapelje 133 milijonov koles in »komaj« 50 milijonov avtomobilov.
Globalna kolesarska industrija ni začutila udarca krize tako kot avtomobilska. Razloga za to sta najmanj dva. Kolesa so precej cenejša od avtomobilov. So tudi precej bolj prijazna izbira za okolje in fizično počutje. Ravno »zelena« komponenta, ki jo v družbo vnaša kolesarstvo, daje zagon proizvajalcem v kolesarski industriji, za katero je ob starajočem se prebivalstvu čedalje pomembnejši tudi sektor električnih oziroma e-koles. Prodaja e-koles je po zadnjih podatkih svetovnega poročila o električnih kolesih denimo lani za kar 70-krat presegla prodajo električnih avtomobilov. Razmerje? Dobrega pol proti 35 milijonom in več.
Po cestah in brezpotjih sveta je že okoli 200 milijonov e-koles, številka pa naj bi se ob tehnološkem napredku – električnih motorjev in baterij – do leta 2050 povečala na dve milijardi. Že leta 2025 naj bi bila globalna industrija e-koles vredna več kot 24 milijard dolarjev. Številke so tako mogočne, da jih avtomobilska industrija ne more več ignorirati. Številni veliki igralci tako že načrtujejo modele, ki bi z integracijo e-koles omogočali neke vrste intermodalni prevoz svojim strankam. Med njimi so Volkswagen, Mercedes, Audi, BMW, Toyota, Ford, General Motors, Tesla, Jaguar, Bentley, Land Rover, Honda.
EU pomemben igralec na trgu
Predvsem na krilih povpraševanja po e-kolesih in krepke rasti prebivalstva v Aziji bo globalni kolesarski trg rasel tudi v prihodnjih petih letih. Povprečna letna rast bo sicer razmeroma skromna (2,4 odstotka), a bo po oceni družbe Lucintel zadostovala, da bo vrednost globalnega trga čez pet let dosegla skoraj 60 milijard dolarjev.
Dobršen del tega zneska se bo od kupcev k proizvajalcem pretočil tudi v EU, ki se na lestvici petih največjih proizvajalcev koles na svetu po številu proizvedenih koles uvršča daleč za Kitajsko, nekam ob bok Indiji, Tajvanu in Japonski. Kitajska obvladuje približno dve tretjini svetovnega trga z letno proizvodnjo več kot 82 milijonov koles, v EU so jih lani izdelali 13 milijonov, prodali pa skoraj 21. Evropska kolesarska meka je še vedno Italija, sledijo Nemčija, Poljska, Bolgarija in šele nato najbolj kolesarska država Nizozemska. Država je sicer majhna, a ima kar 99,1 odstotka Nizozemcev vsaj eno kolo, z 793 milijoni evrov letnega izkupička od prodaje na tujih trgih pa je dejansko največji evropski izvoznik koles.
Tajvanski proizvajalec Giant je največji svetovni izvoznik med proizvajalci koles. Foto: Marko Feist
Japonski velikan
Toda kolesarji se pri izbiri kolesa pogosto odločajo patriotsko. Italijanski rekreativni kolesarji še vedno najraje sedejo na kolo ene izmed domačih znamk, v Severni Ameriki so najbolj prodajane znamke koles Trek, ki jih letno proda za okoli milijardo dolarjev, Specialized, ki vsaj v segmentu najdražjih koles ne zaostaja prav dosti, in Cannondale, ki je del kanadskega konglomerata Dorel Industries. Ta sicer proizvaja tudi otroške vozičke Maxi Cosi, Quinny, Bebeconfort, igrače Tiny Love in pohištvo, poleg Cannondala pa tudi kolesa znamk Schwinn in GT. Lani je ustvaril milijardo dolarjev prihodkov, skoraj trikrat toliko kot pred krizo leta 2007.
Na tej strani Atlantika je precej več (sicer manjših) igralcev na kolesarskem trgu. Med največjimi je skupina Derby Cycles, ki združuje znamke Focus, Raleigh in nekdaj priljubljeno izbiro Slovencev Univega. Po odhodu s frankfurtske borze podatkov o njihovem poslovanju ni več, nazadnje so leta 2012 po dveh letih hitre rasti ustvarili slabih 264 milijonov evrov prihodkov, dobro petino od prodaje e-koles. Med večjimi evropskimi proizvajalci je tudi švedska skupina Grimaldi Industri (znamke Bianchi, Peugeot in Puch). Na leto ustvari okoli 220 milijonov evrov prihodkov.
Kaj imajo vsi ti proizvajalci skupnega? Njihove znamke nosijo samo okvirji, opreme pa ne proizvajajo. Na trgu komponent (obroči, prestave, zavore in gonilke) prevladujeta dve podjetji: ameriški SRAM z dobrimi 500 milijoni dolarjev prodaje in japonski Shimano, ki je lani prodal za dobre tri milijarde dolarjev kolesarske opreme. Japonski velikan, ki ima že desetletja zelo pomembno vlogo na kolesarskem trgu, je od začetka krize podvojil prodajo kolesarskih komponent in lahko služi kot jasen dokaz rastočega globalnega povpraševanja po kolesih, ki jih danes v večini primerov poganja moč človeških nog, v prihodnje pa jo bodo zaradi starajočega se prebivalstva vse pogosteje nadomeščali elektromotorji.
