Rast je bila v resnici majhna

Športni terenci povečevali delež, rabljeni avtomobili vse bolj zanimivi.

Sat, 23.01.2016, 12:00

Na slovenskem avtomobilskem trgu lani ni bilo velikih presenečenj. Prave rasti je bilo nekaj, a ne veliko, glavnina prodaje je ostala pri manjših modelih, še naprej pa se je krepilo povpraševanje po tako imenovanih SUV-modelih. Novi pogoni so prišli, a so ti avtomobili, kljub večjim številkam, predstavljali le drobec prodaje.

Po statistiki, ki jo za sekcijo za osebna motorna vozila pripravlja analitična družbe Jato Dynamics, je bilo lani pri nas novo registriranih nekaj več kot 59 tisoč avtomobilov, kar je bilo več kot v letu 2014 (53 tisoč). Splošno je znano, da ta številka zadnja leta zajema precej novih vozil, ki gredo takoj po registraciji v izvoz, in je zato realna prodaja manjša, nekateri domnevajo, da tudi za 30 odstotkov. »Delež izvoza je bil po mojih podatkih vsaj lansko prvo polletje nekoliko manjši. V evidenci registriranih vozil na zadnji dan oktobra 2015 ne najdemo več 27 odstotkov osebnih in 17 odstotkov gospodarskih vozil, torej tistih, ki so bila v prvem polletju istega leta registrirana kot nova. Ker se je lani izvoz nekoliko povečal, je trg v letu 2015 realno zrasel manj kot za uradnih 11 odstotkov,« nam pove Robert Zaletel, tržni analitik pri Jato Dynamics.

Rast prodaje športnih terencev

Kakorkoli, na slovenskem trgu je bilo lani zaznati nekaj usmeritev, ki smo jih opažali že prej, na primer rast prodaje športnih terencev (SUV). Ko se je že zdelo, da se povpraševanje po njih umirja, je njihov delež v lanskem zadnjem četrtletju dosegel 16 odstotkov, v vsem letu 2015 pa je znašal 14,4 odstotka, kar je znatno več kot pred desetletjem (tri odstotke). Najbolj se je povečala prodaja najmanjših modelov, po deležu pa prevladujejo modeli srednje velikosti.

Nekoliko se je povečal delež zgornjega srednjega razreda (seg­ment D), a je treba dodati, da se je to zgodilo po padcu v prejšnjih letih, saj je lani prišlo na trg kar nekaj pomembnih novosti. Glavnino prodaje pri nas, tako kot drugod po Evropi, še naprej predstavljajo avtomobili nižjega in nižjega srednjega razreda – zavzemajo polovico trga. Ti so za Slovence najbolj uporabni, poleg tega ponujajo največ za plačani znesek; mini avtomobilov se na primer proda veliko manj (dobre štiri odstotke), pa čeprav je bilo v zadnjih letih na trgu kar nekaj novosti. Verjetno še velja tista razlaga, da pri nas nimamo zelo velikih mest in da so mini avtomobili premalo cenejši od nekoliko večjih, da bi se bolj množično uveljavili.

Manj dizlov in nekaj alternative

Če se še vrnemo k najbolj prodajanemu nižjemu razredu, recimo mu cliov razred, tam je dokaj izrazit pojav tako imenovano zmanjševanje (downsizing) pri motorjih, proda se veliko več 1,2- in celo 0,9-litrskih bencinskih motorjev, ki jih pred nekaj leti skoraj ni bilo v ponudbi. Razmerje dizel–bencin je v teh dveh razredih ravno nasprotno, pri majhnih avtomobilih je delež bencinskih 78-odstoten, že v nižjem srednjem razredu pa imajo dizli s 60 odstotki premoč; pri večjih avtomobilih seveda delež dizlov še narašča. V celotni prodaji je bilo lani razmerje slabih 51 odstotkov za dizel in 48 odstotkov za bencin, slednji se je malce popravil, saj je bilo v letu 2014 skupno razmerje na trgu kar 55 odstotkov za dizel in 44 odstotkov za bencin. Pri prvi registraciji avtomobilov je utekočinjeni naftni plin komaj zaznan (0,33 odstotka), kaže, da večino avtomobilov, ki vozijo na to gorivo, lastniki predelajo naknadno.

Kaj pa drugi pogoni? Lahko rečemo, da se število prodanih primerkov povečuje, a je znotraj celote še vedno zelo majhno. Lani je bilo v Sloveniji na novo registriranih približno 190 hibridov ter okoli 150 priključnih hibridov in električnih avtomobilov. Videli bomo, ali je šlo pri slednjih le za polnjenje trgovske mreže ob zagonu električnih programov treh večjih znamk ali pa se bo rast letos nadaljevala.

Redko pri prodaji omenjamo menjalnike. Še vedno močno prevladujejo klasični ročni, a se je njihov delež počasi le začel zmanjševati. Medtem ko je še pred petimi leti znašal skoraj 93 odstotkov, je lani padel na 86 odstotkov, samodejni menjalniki počasi torej le osvajajo trg.

Rast prodaje rabljenih vozil

Po nekaterih podatkih se v Sloveniji proda kar veliko rabljenih avtomobilov. Kakor pravi Rok Florjanc, vodja prodaje rabljenih vozil pri Porscheju Ljubljana, zanimanje slovenskih kupcev zanje narašča, kar se vidi tudi po tem, da se povečuje povprečna starost voznega parka, s petih let se že bliža šestim. K temu pripomorejo tudi daljša jamstva, kot so veljala v preteklosti. Kakor pravi Florjanc, je cenovni okvir za nakup med 7 in 15 tisoč evri, odvisno od potreb kupca; večina želi dizelski motor s prostornino tja do dveh litrov, družine veliko povprašujejo po enoprostorcih.

Da je povpraševanje po nekoliko rabljenih avtomobilih močno tudi pri dražjih modelih, nam je pritrdil Darko Horvat, direktor prodaje znamke BMW pri podjetju A-Cosmos: »Ljudje iščejo načine, da ne bi kupili novega avtomobila, temveč malo rabljenega.« Horvat sicer pravi, da je na splošno trgovska mreža v Sloveniji pregosta, stranke hodijo od trgovca do trgovca, veliko se pošilja različnih ponudb.

Robert Zaletel pa poudarja, da je globalno gledano slovenski trg novih vozil res zelo majhen, vendar je ponudba po številu različic, dinamiki sprememb in uvajanju novosti primerljiva z državami s petkrat večjo prebivalci in ustrezno večjim trgom. »Ena od naših značilnosti so stalne prodajne akcije v salonih. Sprašujem pa se, kje je meja oziroma čemu so namenjene – gre za tekmovanje med znamkami ali subvencijo za večjo kupno moč? Ta namreč ni velika, zato je po svoje paradoks, da prodaja v segmentu SUV, ki ni najcenejši, stalno raste,« je dejal naš sogovornik.

Prijavi sovražni govor