Tiskane izdaje
Po študiji ICCT se razlika med dejansko porabo in porabo, izmerjeno v laboratoriju, izrazito povečuje v zadnjih letih, razlogi pa so različni, in sicer v izrazito močnejši uporabi varčevalnih tehnik (samodejno ustavljanje in zaganjanje motorja), ki dajejo boljše rezultate v laboratoriju kot v dejanskem življenju, v izkoriščanju nedorečenosti pri opravljanju samih laboratorijskih testov porabe ter zunanjih dejavnikov, ki se s časom spreminjajo (npr. uporaba klimatske naprave).
Študija je do teh izračunov prišla na podlagi analize večih zbirk podatkov o dejanski porabi avtomobilov, tako zasebnih kot službenih, iz različnih držav (Travelcard − Nizozemska; WhatCar?, HonestJohn − Velika Britanija; Auto Motor und Sport, Auto Bild, Spritmonitor − Nemčija), in sicer od skupno pol milijona vozil.
ICCT ocenjuje, da so zaradi tega pri povprečnem uporabniku dejanski stroški za gorivo 450 evrov na leto večji, da se zaradi tega dejansko veliko manj znižuje povprečni izpust CO2 ter da zaradi tega države trpijo pomemben izpad davčnih prihodov, saj v večini članic Evropske unije obdavčitev avtomobilov tako ali drugače temelji na izpustu ogljikovega dioksida.
Tudi avtorji te študije se zavzemajo za spremembo dosedanjega merilnega cikla NEDC oziroma za njegovo zamenjavo z novim postopkom WLTC, ki da bo bolj odseval realno dogajanje z avtomobilom, tudi ta pa bi moral biti opravljen brez postopkovnih »prožnosti«.
