Razstava v Frankfurtu: Električne obljube, športni terenci in superšportniki

V ospredju so domači proizvajalci, ki se poskušajo otresti kritik, ki nanje letijo že vse od izbruha Volkswagnove dizelske afere.

sob, 16.09.2017, 09:00

Bilo je precej pričakovano, da bodo na domači razstavi o električni prihodnosti največ govorili nemški proizvajalci, tudi zaradi tega, ker so zadnje mesece pod precejšnjim pritiskom domače politike, ker se dizelska afera še ni polegla in se slab sloves tega pogona še krepi. Tako so seveda želeli pokazati, da nameravajo v prihodnje izdelovati drugačne avtomobile. Največ radikalnih številk na to temo je že na predvečer razstave navedel prvi človek koncerna Volkswagen Mathias Müller, v okviru t. i. načrta roadmap E naj bi imela skupina do leta 2025 na trgu kar 80 novih električnih modelov, med približ­no 50 baterijskih … Kljub vsemu pa ni pozabil dodati, da brez sodobnih dizlov v prihodnje ne bo šlo, saj da niso del problema, ampak del rešitve, so čisti in da pač morajo z njimi zaslužiti denar za napovedane novosti. No, ob električnih napovedih že na nekaj zaporednih razstavah gledamo šele koncepte njihove bodoče znamke ID, tokrat je bil to prenovljeni crozz kot nekakšen večji crossover na strogo električni pogon in seveda z zelo velikim dosegom. Tudi pri BMW-ju je šlo v podobnem tonu, morda so bili za odtenek bolj zadržani, recimo, da bodo imeli leta 2025 na trgu 12 popolnoma električnih in 25 elektrificiranih, direktor Harald Krüger pa se je z najvišjimi sodelavci na uvodni predstavitvi postavil ob električni koncept vision i dynamics, kupejevsko oblikovano limuzino, ki naj bi v prihodnje postala tretji električni model podznamke i. Tudi ta z dosegom okoli 600 km, zdel se je kot tekmec Teslinemu modelu S.

 

Zaostajal ni niti Daimler, ki je predstavil naslednjo konceptno izvedbo bodoče električne serije EQ s pristavkom A, manjši trivratni model kombilimuzine, ki je deloval malce futuristično. Tudi Daim­lerjev šef Dieter Zetsche verjame v velike številke, leta 2022 bo po njegovih besedah elektrificirana celotna Mercedesova paleta, kar 50 naj bi bilo takšnih modelov.

 

Veliko manj pompa je bilo okoli Hondinega koncepta urban EV, čeprav bi si ga zaslužil. Avtomobil, ki je malo krajši kot honda jazz, je morda eno večjih prijetnih presenečenj te razstave, dizajn deluje preprosto in sveže hkrati, upamo lahko, da mu bo proizvodni avtomobil vsaj približno podoben. Honda v svojem slogu prav veliko podatkov o njem ni posredovala, razen enega kar pomembnega, da bo za proizvodnjo zagotovo priprav­ljen že leta 2019. O pogonu, bateriji, proizvodnji (verjetno na Japonskem?), prodajnih načrtih nismo izvedeli ničesar, le splošen podatek, da bo imel vsak od bodočih Hondinih izdelkov neko električno vsebino, šlo naj bi za hibrid, baterijski električni avtomobil ali pogon na gorivne celice.

Dnevna soba na kolesih

No, električni pogon bodo nekoč in nekje imeli tudi avtonomni avtomobili. Kako lepo se sedi in uživa v njih, je s študijo aicon prikazal Audi, gre za vizijo popolnoma avtonomnega vozila, v katerem ni več volana in pedalov za plin ali zavoro, in seveda tudi Audijevo vizijo t. i. 25. ure dneva – da bo lahko potnik vožnjo v avtomobilu izkoristil, za karkoli bo pač želel. Podobna je tudi zgodba smarta neke prihod­nosti, če ga pač nakazuje koncept vision EQ, popolnoma avtonomno delujoči dvosedežnik, v katerem bi lahko videli recimo bodoči avtomobil Daimlerjeve sheme za izposojo avtomobilov. Francosko eleganten koncept avtonomnega avtomobila je predstavil tudi Renault. Imenuje se symbioz in že njegovo ime namiguje na simbiozo avtomobila in okolja, konkretno našega bivališča: da sta v stalni komunikaciji in da tisto, kar počnemo sicer doma, lahko počnemo tudi v avtomobilu, da se njegov električni pogon polni v hiši, kadar pa energije ne potrebuje, jo tja vrača in podobno.

 

Če sta se predvsem aicon in symbioz zdela kot enkratno oblikovana avtomobila, ki ju ne bomo prav hitro ugledali na cesti, pa je bil na razstavi še kakšen koncept, ki se bo morda udejanil prej, v bolj klasični izvedbi. Mercedes je tudi v Franfkurt pripeljal retro dizajnirano in gosposko elegantno študijo maybach 6 cabriolet. Po mojem okusu pa je najbolje pripravljen koncept kia proceed, ki sicer z imenom namiguje na naslednjo izvedbo športnejše različice modela cee'd. V živo je deloval malce daljši, kot nekakšen res gran turismo, shooting brake ali pač frajerski karavan, s katerim Kiina oblikovalska šola, ki jo je začel Peter Schreyer, znova dokazuje, kaj vse zmore. Sicer bo večini bolj ali manj nedosegljiv, a vseeno povejmo, da je zelo lep tudi povsem novi bentley continental GT. To je tisti veliki kupe, s katerim je lastnik Volkswagen pred več kot 15 leti začel prenovo te prestižne znamke. Zdaj so na cesto postavili drugo izvedbo, ki deluje še bolj decentno, je malo daljša, a  lahkot­nejša, čeprav jo še naprej žene šestlitrski bencinski dvanajstvaljnik. Kot zanimivost omenimo, da BMW z izjemo kratke pojave ob jutranji novinarski konferenci v Frankfurtu ni razstavil svojega novega rolls-roycea phantoma, ki so ga sicer razkrili to poletje.

Odsotni in novinci

Da na Messe ni bilo znamke Rolls-Royce, je morda detajl, a manjkalo je še kar nekaterih bolj ali manj pomembnih imen, npr. Volvo, Alfa Romeo, Fiat, Peugeot, Nissan, Mitsubishi, Infiniti, Jeep, marsikdo je pogrešal tudi Teslo. To je doslej največje število odsotnih, ki morda nakazujejo težke čase za avtomobilske razstave in drugačno komuniciranje z javnostjo ali pa pomeni, da bodo saloni sicer preživeli, vendar vsi proizvajalci ne bodo več sodelovali na vseh. So se pa v Frankfurtu predstavili nekateri večji ali manjši novinci, predvsem s kitajskim oziroma azijskim značajem. Še najmanj prepričljiv se je zdel tajvanski Thunder Power, bolj pač kitajski Chery, ki naj bi v tem delu sveta začel prodajati svojega novega športnega terenca exeed TX in tudi manjši model podobne zasnove tiggo, imela naj bi priključno-hibridni in električni pogon. Drugič zapored je nastopila tudi s kitajskim kapitalom oživ­ljena nekdanja nemška znamka Borgward, tokrat so se na ogled postavili s sodobno konceptno reinkarnacijo nekdanjega modela isabella. Na razstavišču smo ugledali še eno kitajsko znamko, Wey (pripada bolj znanemu Great Wall Motorsu). Dizajn njenih prestižnejših SUV-modelov je zanimiv in nekoliko samosvoj, kakega namiga o začetku prodaje v Evropi pa nismo slišali.

Z razstavo pa bi bilo skoraj nekaj narobe, če na njej v trdi realnosti aktualnega posla ne bi bilo velikega števila najrazličnejših športnih terencev. O volkswagnu T-rocu, seatu aroni, škodi karoq, kii stonic, pa hyundaiu koni smo pisali že veliko. Prvič smo si ogledali citroëna C3 aircross, ki ni več enoprostorec, temveč mali križanec v aktualnem slogu znamke, ki jo je pred leti začel nišni cactus. Daciin duster je pripravljen drugič in po videnem sodeč ustvarjalci niso želeli menjati konja, ki zmaguje. Popolni novinec je opel grandlandX, ki je tehnični sorodnik peugeota 3008 in ga bomo preizkusili že v bližnji prihodnosti. BMW ima povsem novega, malce večjega X3, predvsem za ZDA in Kitajsko bo verjetno pomembna proizvodna izvedba tokrat še koncepta X7. Jaguarjev E-pace je bolj kompakten SUV te znamke, porsche cayenne pa ima v tretji izvedbi le bolj lahkotno, morda bolj športno pojavo.

Brez njih ni razstave

Potem pa smo že pri športnikih. Kakorkoli smo že realistični in vemo, da razen na dirkališčih ni skoraj nikjer več možnosti, da bi izkusili njihove zmogljivosti, brez hitrih avtomobilov na razstavah ne gre. Tako kot SUV-i so pripravljeni za različno globoke žepe.

Med tistimi dostopnejšimi je najbolj izstopal živo oranžnorumen renault megane R.S. Njegov 1,8-litrski bencinski motor zmore moč 205 kW (280 KM), model ima po novem štirikolesno krmiljenje, pozneje bo na voljo tudi v izvedbi trophy s 300 »konji«. Hyundai ima vročo kombilimuzino, ki se ji reče i30N, žene pa jo dvolitrski bencinski turbo z močjo 238 kW; športna izvedba nove opel insignie grand­sport nosi oživljeno kratico GSi, ki pomeni dvolitrski bencinski motor in moč 191 kW (260 KM), na cesto gre vse to prek štirikolesnega pogona. Suzukijev swift je vselej deloval malce športno, zdaj je pripravljena tudi izvedba, ki ima športnost že v imenu; tudi ta je lahka podobno kot osnovni model, zato je za poskočnost dovolj že 1,4-litrski turbobencinec z močjo 103 kW (140 KM). Ford je prikazal za Evropo prenovljenega mustanga.

Ne manjka dražjih športnih avtomobilov, omenimo npr. Ferrarijevega novinca portofino, njegov vstopni model, ki zamenjuje dosedanjo californio T. Model z zložljivo trdno streho, ki so ga prvič razkrili na nedavni 70-letnici slovite znamke, poganja izboljšani bencinski osemvaljnik z močjo 600 konjev. A verjetno je največ pozornosti pritegnil dolgo pričakovani superšportnik znamke Mercedes-Benz. Gre za mercedes AMG project one, ki mu verjetno upravičeno dajejo pristavek hypercar. Ta dvosedežnik poganjajo iz dirkalnika formule 1 prevzet in nekoliko prirejen 1,6-litrski bencinski šestvaljni motor ter štirje elektromotorji. Dva poganjata sprednji kolesi, tretji skrbi za delovanje turbine, četrti pa na zadnji premi pomaga bencinskemu motorju, ki se sicer zmore zavreti do 11.000 vrtljajev na minuto. Skupna moč sistema je več kot 1000 KM. Avto se zmore nekaj kilometrov peljati tudi samo na elektriko, ko pa delujejo vsi njegovi pogonski registri, z mesta do 200 km/h pospeši v šestih sekundah. Project one bodo izdelali v 275 primerkih, vsak bo stal več kot dva milijona evrov! In sploh ne dvomimo, da bodo zelo hitro razprodani.

Prijavi sovražni govor