Goodyear ultragrip 9: Rezultat triletnega dela skoraj tisoč inženirjev

Goodyear serijo pnevmatik ultragrip sistematično razvija že od leta 1971, ko so kupcem predstavili prvo generacijo. Vmes so z njo vknjižili pomembne patente, pobrali številne nagrade na različnih primerjalnih testih in jih prodali 60 milijonov. Njihov zadnji tehnološki dosežek, ki jasno meri med najbolje ocenjene pnevmatike na trgu, nosi napis »narejeno v Sloveniji«.

Načrtovanje visokozmogljivih pnevmatik je multiplikativno sožitje številnih zelo različnih ved in tehnoloških panog. Z njihovim razvojem postajajo pnevmatike vedno boljše, kar pa ima tudi slabo stran. Postale so namreč tako zanesljive in za rabo nezahtevne, da jim vozniki namenjamo vedno manj, pravzaprav skoraj nič pozornosti. Kot da bi pozabili, da so edina vez našega vozila s podlago. Površina pnevmatike, ki nam zagotavlja dober pospešek in zaviranje, je majhna, praviloma ni večja od dlani. Xavier Fraipont, direktor za tehnologijo pnevmatik za osebna vozila, nam je v Goodyearovem razvojnem centru v Luksemburgu povedal, da dejstvo, da pnevmatikam ne posvečamo potrebne pozornosti, od raz­vojnikov zahteva še veliko več truda pri načrtovanju novosti. To potrjuje podatek, da je pri razvoju nove zimske pnevmatike ultragrip 9 tri leta sodelovalo skoraj tisoč inženirjev iz 40 držav, testni vozniki pa so na sedmih koncih sveta preskusili kar sedemdeset različnih gumenih zmesi in dizajnov tekalne površine.

Dobra pnevmatika se od slabe razlikuje po tem, da dosega visoke ocene pri vseh za varno, varčno in udobno vožnjo pomembnih lastnostih. Nalepke EU za pnevmatike, ki jih vidimo na ponudbi v trgovini, kažejo tri vrednosti (izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in hrup), specializirane inštitucije za varstvo potrošnikov, številni mediji in drugi pri svojih preskusih praviloma upoštevajo do približno petnajst različnih kriterijev, pri Goodyearu pa pravijo, da so med razvojem novega modela ultragrip spremljali spremembe kar 50 različnih parametrov. Ključni ostajajo enaki kot vedno, se pravi, zaviranje, pospeševanje in zavijanje na snegu, zaviranje na mokrem in suhem, splavanje, zavijanje na mokrem, zaviranje, pospeševanje in zavijanje na ledu, bočni oprijem na suhem in kotalni upor.

Nova pnevmatika ultragrip 9 je v vseh naštetih kriterijih prekosila predhodnico, ki je veljala za izred­no uravnoteženo z dobrimi lastnostmi na vseh področjih. Prav to je najteže doseči, saj izboljšanje ene vrednosti praviloma pomeni sočasno zmanjšanje druge. Najbolj so vrednosti izboljšali v kategoriji zaviranja na mokrem in suhem ter pri zmanjšanju kotalnega upora, kar pomeni, da so zmanjšali tudi porabo goriva.

Za lažjo predstavo, kako velike so lahko razlike med dobro ocenjenimi in slabšimi zimskimi pnevmatikami ali celo med zimsko in letno pnevmatiko, je najbolje pogledati kar izmerjene podatke. Pozimi, na zasneženi površini, je zavorna pot zimske pnevmatike povprečno 30 met­rov krajša od poti letne pnevmatike, merjeno na zasneženi podlagi in od hitrosti 50 km/h do ustavitve. Če se omejimo zgolj na kriterije, napisane na nalepki EU, pa so razlike takšne: razlika pri zavorni razdalji na mokri podlagi med pnevmatiko z najboljšo vred­nostjo A in tisto z vrednostjo F znaša kar 16 metrov, če se peljeta 80 km/h. Razlika med energijsko najbolj prijazno pnevmatiko z oznako A in tisto z oznako G znaša 300 evrov (povprečna poraba goriva 8 litrov/100 km, cena goriva 1,50 evra/liter in povprečno 35.000 prevoženih kilometrov na leto), pri merjenju hrupa pa se uporablja logaritemska lestvica, kar pomeni, da razlika zgolj treh decibelov, na primer, kar podvoji zunanji kotalni hrup.

Goodyear pošilja zimsko pnevmatiko ultragrip 9 na trg v 33 različnih dimenzijah in zdi se, da so se odlično pripravili tako na morebitno hudo zimo kot na hudo konkurenco, ki je že tu.