Tiskane izdaje
Ko na cesti spremljamo dogajanje okoli sebe, vse pogosteje opažamo avtomobile, ki se premikajo nekako čudno, drugače kot večina drugih, pa naj bo, da vozijo nerazumno počasi, neodločno zavijajo ali kaj tretjega. Ko zapeljemo mimo, hitro ugotovimo razlog – voznik telefonira.
To početje za volanom, ki se mu vozniki z redkimi izjemami ne znajo(mo) odreči, ni ravno pametno. Nasprotno, je eden bolj negativnih pojavov, ki se s spreminjanjem življenjskih navad le še krepi. Ne bo nič novega, če zapišemo, da se voznik med telefoniranjem ne odziva tako, kot bi se moral, pa naj gre za daljši reakcijski čas, slabše zaznavanje znakov in nasploh prometne signalizacije, daljše zaviranje, zmanjšano zaznavanje okolice, večje tveganje pri odločitvah, ko je na primer zmanjšana varnostna razdalja. Že pred desetletjem so v študiji univerze Utah v ameriškem Salt Lake Cityju (Primerjava voznika, ki telefonira, in vinjenega voznika) med prvimi ugotovili, da se voznik, ki med vožnjo telefonira, obnaša tako, kot če bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Od tistih časov pa se je uporaba mobilnih telefonov v avtomobilu samo še bistveno povečala.
Alarmanten skok
V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVCP) so v letih 2011 in 2012 izvedli raziskavo med polnoletnimi prebivalci, ki vsaj enkrat na teden vozijo avtomobil ali tovornjak, in ugotovili, da jih 25 odstotkov med vožnjo uporablja mobilni telefon. V letu 2014 so izvedli v anketo na svojih spletnih straneh, ki sicer ni imela velikega vzorca (86 udeleženih), in zaradi teh rezultatov bi nas že lahko zaskrbelo: ugotovili so, da 73 odstotkov vprašanih med vožnjo uporablja mobilni telefon, 28 odstotkov pa jih piše oziroma bere kratka sporočila ali celo elektronsko pošto.
Seveda se hitro vprašamo, koliko nesreč se zgodi zaradi telefoniranja med vožnjo, a zelo jasnih podatkov o tem, kaj je bil neposreden vzrok, ni. V prispevku nemške WDR raziskovalci nesreč pri nemškem avtomobilskem klubu Adac menijo, da se približno 10 odstotkov prometnih nesreč zgodi, ker voznik ni zbran – tudi zaradi uporabe pametnega telefona. Podobno definicijo, ki se po angleško glasi distracted drivers, imajo v ZDA, kjer ocenjujejo, da je na tamkajšnjih cestah zaradi tega na leto približno 3000 smrtnih žrtev.
Ko smo na slovenski policiji vprašali, ali se je že kdaj potrdilo, da se je prometna nesreča zgodila zaradi telefoniranja za volanom, so nam odgovorili, da s podatki o sekundarnem vzroku nastanka prometne nesreče zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ne razpolagajo. Kot pravijo, je takšna kršitev z vzrokom prometne nesreče povezana le posredno – kot dejavnik. »Uporaba teh naprav ali opreme namreč pripomore k manevru (kršitvi), ki je neposreden vzrok prometne nesreče. Na primer ob uporabi telefona voznik nevede zapelje s svojega (desnega) na nasprotni (levi) vozni pas in povzroči trk. Vzrok prometne nesreče bo v takšnem primeru nepravilna stran oziroma smer vožnje,« so zapisali.
Varovanje osebnih podatkov
Tudi ko smo o tem vprašali pristojne na agenciji za varnost cestnega prometa (AVCP), smo dobili podoben odgovor, da je takšno povezavo težko neposredno ugotoviti. Kakor nam je povedala Vesna Marinko z AVCP, so si prizadevali, da bi lahko pregledali telefonske podatke, da bi ugotovili, koliko je smrtnih primerov zaradi uporabe telefona, vendar jim informacijska pooblaščenka tega ni dovolila. Kaj takšnega je mogoče storiti šele, če ima policija utemeljen sum, da je bil to vzrok za nesrečo, in se prek tožilstva uvede preiskava.
Po besedah Igorja Velova, direktorja AVCP, se bo o tem gotovo še razpravljalo, za zdaj pa lahko sami več storijo predvsem na področju preventivne dejavnosti, na primer s filmom o nevarnosti uporabe družbenih omrežij med vožnjo, ki naj bi bil pripravljen septembra. »Mi sicer ne zagovarjamo niti telefoniranja s prostoročnim sistemom, a to je vsaj manj nevarno. Telefoniranje po naši presoji niti ni več glavni problem, temveč predvsem pošiljanje kratkih sporočil in uporaba družbenih omrežij,« pravi Velov.
Usodne sekunde
Kakor dodaja Vesna Marinko, so ameriške raziskave pokazale, da ko voznik piše SMS, v povprečju kar 23 sekund ni pozoren na dogajanje na cesti. V tem času se res lahko zgodi marsikaj. Raziskava v Veliki Britaniji o reakcijskem času mladih voznikov pa je pokazala, da pošiljanje sporočil SMS med vožnjo njihov reakcijski čas poslabša za kar 35 odstotkov. Brskanje po telefonskem imeniku na primer vzame osem sekund, samo telefoniranje 7,3 sekunde.
A to so povprečja, saj vsi vemo, da se včasih vozimo za kakšnim »telefonistom« tudi deset minut in več. »Očitno se premalo zavedamo mogočih posledic. Poleg izvajanja preventivnih akcij je treba delati predvsem z mladimi in jih o tem že zgodaj izobraževati tudi v okviru šolskega sistema,« je sklenil Igor Velov.
