Po statistiki, ki jo za sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja analitična družba Jato Dynamics, je bilo lani v Sloveniji na novo registriranih 63.700 avtomobilov. V tej številki je bilo zajetih približno 24 odstotkov enodnevnih registracij (avtomobilov, ki gredo takoj po registraciji v izvoz), tako da bi realni trg ocenili na nekaj več kot 48 tisoč avtomobilov. V letih 2015 in 2014 so bile uradne prodajne številke nižje, in sicer 59 in 53 tisoč, ocenjeni delež enodnevnih registracij pa nekaj višji kot lani, kar kaže, da se je povpraševanje kupcev v letu 2016 res opazneje povečalo.
Če se vrnemo k uradni statistiki, lahko zaznamo nekatere najbolj izrazite premike. Med bolj množičnimi izdelki je, kakor se je napovedovalo že po polovici leta, najbolj, za petino, poskočila prodaja športnih terencev, h katerim štejemo tudi različne modele, ki imajo SUV pojavo, pa niso na voljo s štirikolesnim pogonom. Zdaj po uradnih številkah kot celota zavzemajo že približno četrtino trga. Rast se kaže v skoraj vseh podsegmentih, razen pri največjih modelih, največja pa je pri srednje velikih SUV. Se je pa prodaja lani opazno povečala tudi v večini drugih delov trga (enoprostorci, višji razred, višji srednji), izjema sta bila količinsko najobsežnejša razreda, nižji in nižji srednji; prvi je imel zgolj minimalen plus, drugi celo negativno spremembo.
Ne tektonski, a kar opazen premik je po uradnih številkah zaznati v strukturi prodaje motorjev, saj se je lani bencin povsem izenačil z dizlom, imela sta po 49,3-odstotni delež, preostalo so bile druge vrste pogona. Glede razmerja bencin-dizel je treba omeniti, da je bil še leta 2014 dizel s skoraj 55 odstotki v dokaj veliki prednosti pred bencinom (44 odstotkov), potem pa se je razlika začela zmanjševati. Seveda to razmerje velja za trg kot celoto, po posameznih segmentih se deleži razlikujejo. Kot vselej bencinski motorji prevladujejo pri mini in majhnih avtomobilih, dizel pri večjih.