Stavi na prostornost in prilagodljivost

Nedelov preizkus: Hyundai ix20

Objavljeno
19. avgust 2016 16.07
Blaž Kondža
Blaž Kondža
Kompaktni enoprostorci so dobra izbira za družinski mestni avtomobil. Hyundaiev ix20 je na trgu že šest let, kar se mu pozna. Lanskega avgusta je sicer doživel kozmetično polepšavo, ki pa ga je predvsem približala novim oblikovnim smernicam znamke.

Najbogateje opremljeni ix20 z oznako premium smo preizkusili v najmočnejši dizelski različici, ki zmore motorno moč 94 kW. Najvišja raven opreme brez doplačil prinaša kar nekaj žlahtnih dodatkov: pametni ključ, ki omogoča zagon motorja in odpiranje vrat tudi takrat, ko je recimo shranjen v torbici, navigacijsko napravo, samodejno zatemnitev vzvratnega ogledala, električno pomično panoramsko sončno streho in še kaj bi se našlo. Pod črto pomeni, da za 22.220 evrov dobimo vse, kar potrebujemo.

Ergonomija je solidna, v usnje odet in ogrevan volanski obroč je nastavljiv tako po višini kot globini, edino plastika v notranjosti je za moj okus pretrda. Tudi sedeži bi lahko imeli malce več bočnega oprijema – tako spredaj kot zadaj. Potniki na zadnjih sedežih se ne bodo pritoževali, saj je zaradi vzdolžno pomičnih sedežev prostora za noge več kot dovolj, tudi za dolgonoge. Naslonjalom zadnjih sedežev lahko nastavimo naklon – le vzvod je na nepraktičnem mestu, na vrhu naslona. Zadnji sedeži so opremljeni z dvema pritrdiščema isofix za otroški sedež. Z zagonskim ključem lahko izključimo zračno blazino na sovoznikovi strani, kar pride prav, če otroka peljemo spredaj.

Vsekakor so kompaktne mere avtomobila kot nalašč za mestni vrvež, njegova zasnova pa omogoča višje sedenje in s tem boljši pregled nad dogajanjem v prometu, kar pride prav tudi na mestnih cestah. Višje sedenje bodo cenili tudi starejši kupci, kar pa seveda ne pomeni, da avtomobil ni namenjen mladim. Kljub kompaktnim zunanjim meram znaša prostornina prtljažnika 440 litrov; ko zložimo zadnja sedeža (v razmerju 60:40), pa dobimo kar 1486 litrov prostora za prtljago. Omenili smo že, da so sedeži vzdolžno premični, to pa pomeni tudi več prilagod­ljivosti, kadar potrebujemo več prostora za potnike ali pač več za prtljago. Še nekaj, sedeži se zložijo v ravno dno.

Motor s 94 kilovati moči dopušča tudi bolj dinamično vožnjo, čeprav sem opazil, da v šesti prestavi ni najbolj živahen. Povprečna poraba 1,6-litrskega turbodizla se je med testom gibala v razponu od 6,3 do 7,1 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, odvisno od teže noge na stopalki za plin. Tempomat klasične izvedbe je olajšal avtocestne etape.

Za zabavo v avtomobilu je skrbela multimedijska naprava, ki je poleg navigacijske naprave vključevala še radio, vmesnik bluetooth, CD-enoto, USB- in AUX-vtičnici. Nastavljali smo jo lahko z gumbi, na zaslonu, občutljivem na dotik, in z gumbi na volanu. Ugodno klimo v avtomobilu je zagotavljala samodejna klimatska naprava. Pozimi bi brez dvoma cenili ogrevana sprednja sedeža in volanski obroč.

Pod črto smo bili z ix20 zadovoljni, kljub na trenutke moteči modri osvetlitvi instrumentne plošče, kar pa je stvar okusa. Hyundai je zdaj tudi edina avtomobilska znamka, ki prizna petletno tovarniško garancijo brez omejitve kilometrov. Prav tako moram pohvaliti, da je v dnu prtljažnika shranjeno zasilno rezervno kolo in ne kakšen neuporaben komplet za krpanje gum.