Stelvio je  Alfin športni terenec

Načrtovanje športnega terenca slovite italijanske znamke imajo že dolgo brado. Spominjamo se študije kamal iz leta 2003, s katero so napovedovali vstop v svet športnih terencev, a se ta kar ni zgodil. Pri konkurenci so ti avtomobili vznikali kot gobe po dežju, alfa ga ni imela do danes, zdaj je tu – stelvio.

Alfa romeo stelvio je ime dobila po 2.758 metrov visokem prelazu Passo dello Stelvio v vzhodnih Alpah, na katerega z obeh strani vodi skupno 75 ostrih ovinkov. S tem njeni snovalci napovedujejo, da gre za enega najbolje voznih SUV-ov sploh. Kar seveda ni presenetljivo, ko vemo, da gre za sorodno konstrukcijsko osnovo, kot jo ima alfa romeo giulia. Stelvio je od nje višji, pa tudi daljši (468 cm). Stelvio naj bi pritegnil tudi tiste alfiste, ki bi sicer radi imeli prostornejšo giulio (kot kaže njene karavanske izvedbe sportwagona ne bo), pa še vsaj malo zamešal štrene v premijskem delu kompaktnih SUV-ov, kjer tekmecev ni prav malo. Omenimo BMW X3, pa audi Q5, jaguar F-pace, prihajajoči novi volvo XC 60... Avtomobil je dokaj prostoren spredaj in na zadnji klopi, pa še bolj v prtljažniku, ki sprejme kar 525 litrov tovora in je tudi lepo povečljiv, saj se zadnja klop oziroma njena naslonjala podirajo v ugodnem razmerju 40/20/40. Za volanom, kjer znova najdemo gumb za zagon motorja, je razen višjega sedenja občutek podoben kot v giulii, z okoljem, v katerem je marsikaj podrejeno vozniku. Sredinski zaslon je lahko dveh velikosti in ni zadnji krik tehnike na temo večfunkcijske opravilnosti. Tukaj Alfo še čaka kaj dela, lahko pa le pripomnemo, da nekateri fiati že zmorejo zelo napredne večfunkcijske zaslone.

Motorna ponudba obsega po en bencinski in dizelski motor v različno močnih izvedbah. Dvolitrski prisilno polnjeni bencinski štrivaljnik ima lahko moč 148 kW (200 KM) ali 206 kW (280 KM), 2,2-litrski turbodizelski agregat pa 110 kW (150 KM), 132 kW (180 KM) ali 154 kW (209 KM). Za prenos vselej skrbi osemstopenjski samodejni menjalnik, pri bencinskem motorju je pogon štirikolesni, pri vstopni dizelski različici le na zadnji par, pri srednji je mogoče izbirati med zadnjim ali štirikolesnim, najmočnejša pa je vselej štirikolesna. Tudi pri štirikolesnem pogonu v normalnih voznih razmerah motor žene zadnji kolesi, ko se oprijem poslabša, pa se lahko do 60 odstotkov moči prenese na sprednji par. Ni pa kakih sistemov za vožnjo po klancu navzdol ali za vzpenjanje, kar kaže, da je stelvio namenjen predvsem za urejene podlage.

Kardanska gred je izdelana iz ogljikovih vlaken, sprednje vzmetenje prinaša dvojna prečna vodila, zadnje večvodilsko vzmetenje je pretežno iz aluminija. Masa za ta tip vozil znaša v najlažji različici kar ugodnih 1,67 tone. Volanski sistem je zelo neposreden, kar smo tudi pričakovali, vzmetenje je za doplačilo aktivno in se prilagaja načinu vožnje.

Stelvio ima serijsko sistem samodejnega zaviranja v sili in opozorilo na nehoteno menjavanje voznega pasu, za doplačilo oziroma v višji opremi so dosegljivi tudi radarski tempomat in sistem za nadzor mrtvih kotov ter samodejni preklop zasenčenih in dolgih luči. Cene se začenjajo pri 35 tisočakih za vstopno dizelsko različico z močjo 150 konjev in zadnjim pogonom. Najcenejši bencinec je, kot rečeno, gnan že štirikolesno in stane 39 tisočakov. Najdražji je trenutno najmočnejši bencinski (280 KM) stelvio first edition za 52.500 evrov. Vsekakor ga bo v prihodnje presegel stelvio quadrifoglio z več kot 500 konji, ki pa za zdaj pri nas še ni naprodaj. Predstavniki znamke Alfa Romeo pričakujejo, da se bo za stelvia, ki tako kot giulia nastaja v Cassinu v Italiji, letos odločilo več kot sto slovenskih kupcev.