Telefon postaja osrednji pripomoček tudi v avtu

Tehnološka podjetja prodirajo v avtomobilizem. To je očitno tudi na salonih, kot je ženev­ski, čeprav te družbe na njih ne nastopajo. A njihov duh in vpliv se čutita na vsakem koraku.

 

Objavljeno
06. marec 2015 16.51
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Med bolj futurističnimi so prikazi okolja pred voznikom in sovoznikom z vsaj tremi orjaškimi zasloni, upravljanjem s kretnjami in drugimi novotarijami. Hkrati pa je še vedno največji razkorak med resničnostjo, sedanjostjo in vizijo prihodnosti, čeprav se, resnici na ljubo, v zadnjem času precej zmanjšuje. Večina avtov ima namreč danes zaslone tako na sredini armaturne plošče kot pred voznikom, marsikateri ponuja prepoznavo glasu in tudi povezljivost, toda koncepti kažejo še veliko zamisli in približevanje ravni, kot smo je navajeni pri telefonih in tablicah, kjer pa nazad­nje trčijo ob cenovne, regulatorne in druge ovire.

Tipala za zaznavanje kretenj

Pri Hyundaiu smo lahko preizkusili, kako si korejsko podjetje predstavlja notranjost avta prihodnosti. Osred­nji zaslon je orjaški, še večji kot v tesli model S, in je premičen, tako da ga sistem nekoliko privzdigne, kadar prikazuje navigacijo. Nekatere vsebine, ki jih izberemo na njem, se nato prikažejo še na drugem, komaj kaj manjšem pred sovoznikom. Kar bi, če bi sistem res deloval tako kot v tem prikazu, utegnilo pomeniti težave, saj nato z glavnega zaslona voznik do njih skoraj nima več dostopa. En zaslon je sicer tudi pred njim, vendar bolj za informacije o vozilu. Zasloni so seveda občutljivi na dotik, toda glavno naj bi bilo upravljanje s kretnjami. Pod zaslonom je zato pas s tipali, ki prepoznavajo gibe dlani in prstov. Če denimo voznik dlan stisne v pest in jo hitro razpre, se prikaže pet možnosti, med katerimi lahko izbira s prsti. Vendar je treba kar precej vaje, preden zadeva deluje brezhibno. V prvih poskusih namreč gibanja ali ni prepoznala ali pa smo s prsti sprožili kaj drugega, kot smo hoteli. Kot ključ za odklepanje in zagon avta je pri tem prikazu delovala pametna ura.

Podobno upravljanje tehnologij v avtu si verjetno predstavljajo tudi pri Mitsubishiju, saj so pri konceptu xr phev II prav tako govorili o tipalih za zaznavanje kretenj. Posebnost pri tem avtu je kombiniranje zaslonov s tipkami in stikali, kar je zanimivo, saj večina proizvajalcev tipke vse bolj umika z armaturnih plošč in upravljanje prepuščajo dotikanju po steklu. Omenjeni mitsubishi je po tesli še en avto, ki bi imel bolj aerodinamični vzvratni ogledali s kamero – sliko bi voznik videl na zaslonu pred seboj –, česar pa zakonodaje ne dovolijo.

GM-ov oziroma Oplov sistem onstar

Pri Oplu tudi v Evropi uvajajo ameriški sistem onstar matičnega koncerna General Motors. Avti, ki so opremljeni z njim, imajo samostojno povezavo v mobilno omrežje (LTE) in poleg brezžične dostopne točke predvsem omogočajo povezavo z Oplovim klicnim centrom, ki jim lahko tako ali drugače pomaga. Operater(ka) v klicnem centru recimo lahko v vgrajeno navigacijsko napravo pošlje želeni naslov in od daleč sproži analizo delovanja avtomobila.

Najpomembnejša funkcionalnost sistema onstar pa je odziv pri nesrečah. Če je nesreča hujša, sistem sam pokliče in sporoči koordinate, voznik pa potem v pogovoru pove, kaj se je zgodilo, če seveda lahko. Ob manjši nesreči lahko voznik pokliče sam. Vsi avtomobili z onstarom imajo na ogledalu tri tipke. Od poletja bo sistem na voljo v 13 evropskih državah – s podprtimi jeziki v klicnem centru –, med katerimi pa (še) ne bo Slovenije. Kupci bodo te funkcionalnosti v prvem letu po nakupu vozila lahko uporabljali brezplačno, za nadaljnjo uporabo pa bodo morali plačati letno naročnino, ki je v Oplu še niso razkrili ali celo niti izračunali. V modelih višjega razreda (insignia, zafira) bo onstar serijska oprema, v cenejših opcijska.

Prevlada pametnih telefonov

Povezovanje v mobilna omrežja neposredno iz vozila napoveduje še nekaj drugih proizvajalcev. Režo za kartico sim smo opazili pri novem Volkswagnovem touranu, vendar nismo konkretno izvedeli, čemu je namenjena. Pri Peugeotu bodo v prenovljenem peugeotu 208 ponujali dostopno točko, ki se bo povezovala v LTE, vendar za kar zajetnih 180 evrov letne naročnine. Zato so veliko bolj zanimivi sistemi, ki izkoriščajo pametni telefon, ki ga večina tako ali tako že ima in z njim vred zakupljen prenos podatkov. Počasi v več modelov prihaja sistem mirror link, proti koncu leta pa nekateri proizvajalci napovedujejo še podporo sistemoma android auto in carplay – prvi omogoča priklop androidnega telefona, drugi iphona. Prihodnje leto bo tako verjetno na trgu kar nekaj modelov, ki bodo ponujali štiri različne infozabavne sisteme na istem zaslonu – poleg vgrajenega še vse tri omenjene, pri katerih osrednjo nalogo prevzame telefon – in med njimi bo voznik predvidoma prosto izbiral.