Test: Škoda fabia 1.2 TSI ambition

Ostaja zvesta preverjeni tradiciji, a nekaterih sprememb ni mogoče spregledati.

Objavljeno
27. december 2014 13.39
Andrej Brglez, Na kolesih
Andrej Brglez, Na kolesih

Govorijo o športnosti in tem, da se na vse pretege steguje za mladimi. Še več, pravijo, da jo je mogoče tako individualizirati, personalizirati in kar je še teh čuteče osebnih reči, kot še nikoli do zdaj. Na srečo ni vse tako zelo drugače, kot se sliši.

 

Na srečo zato, ker so jih v petnajstih letih prodali več kot 3,2 milijona, kar pomeni, da ni malo kupcev, ki iščejo oblikovno nevsiljiv avto. Tudi zdaj ostaja zvesta preverjeni tradiciji, kar je torej prej prednost kot ne, saj lahko kupci računajo tudi na to, da se jim kupljeno ne bo prehitro postaralo, kar skoraj po pravilu duši tiste, ki pretirano eksperimentirajo z obliko.

Ampak nekaj sprememb, ki fabii kljub vsemu precej spremenijo oblikovalsko-sporočilni značaj, je nemogoče spregledati. Z njimi v temelju opravi s tistimi merskimi razmerji, zaradi katerih si je v preteklih dveh generacijah pridobila »premalo« mladosten in športen sloves. Po novem je s 399,2 cm dolžine od predhodnice za 4 mm krajša, hkrati pa je za 3,1 cm nižja in kar za 9 cm širša. Povedano drugače, prej je bila fabia ozka in visoka, kar v svetu avtomobilizma ni dobrodošlo mersko razmerje, zdaj pa je širša in nižja, kar jo že na oko naredi stabilnejšo, kompaktnejšo in bolj športno. Da bi povedano lahko začutili že po sliki, pa bi morala biti fabia v kakšni drugi barvi kot črni, saj črna najbolj učinkovito prikrije ostrino robov nad kljukami in izboklino na pragu, kar oboje širšo in nižjo držo še posebej poudari. Tako povzroči nekaj, kar je fabia potrebovala še veliko bolj kot športnost, naredi jo elegantnejšo.

V kabini izstopa sveža armaturna plošča, ki ponuja vozniku in sopot­niku precej bolj dodelan občutek udobja. Še vedno ima velika klasična merilnika, ki pa po novem delujeta veliko bolj »resno« kot prej, saj je osrednji del armature dobil širši, pokončnejši in občutno bolj poudarjen vmesni pas, v katerega se sklop merilnikov bolje poda. Drugi pomemben napredek fabie pa je v njenem voznem udobju. Zvočno tesnjenje kabine je dobro, 1,2-litrski motor TSI miren in kultiviran, ročni menjalnik, ki je zdaj šeststopenjski, pa je prijetno čvrst in natančen. Vzmetenje ohranja prepoznavno mehko naravnanost, kar je za naše ceste kar pravšnja nastavitev, z razširjenima kolotekoma in nekoliko premehkim elektromehanskim krmilnim mehanizmom pa ima avtomobil zelo solidno lego na cesti.

Pomembni prednosti fabie ostajata njena nezahtevna raba in dobra preglednost, dodali pa so še občutno večje udobje, dobro odmerjeno prostornost kabine in sodobno, a umirjeno obliko. Z motorjem, ki zmore z 81 kW solid­no življenjsko moč in primerno porabo goriva (6,2 l/100 km), in ceno pa je jasno tudi to, da ni treba po vsej sili gledati k različicam TDI.