Test: Smart fortwo 
electric drive

Električno gnani smart je končno izpolnil prvotno vizijo Nicolasa Hayeka.

Objavljeno
19. september 2014 19.58
Boštjan Okorn, Na kolesih
Boštjan Okorn, Na kolesih

Električni pogon je vgrajen v drugo generacijo smarta fortwo, ki je zdaj že precej arhaična. Oblika je sicer še vedno prikupna, 2,7 metra dolg avtomobil se ponaša z veliko zanimivimi podrobnostmi, a v notranjosti ga je čas preprosto povozil. Edini sodoben dodatek v njem je bil na dotik občutljiv zaslon z navigacijsko napravo in – seveda – električni motor v zadku, ki poganja zadnji kolesni par.

V osnovi gre že za tretjo generacijo električnega motorja, a prvi dve sta bili bolj kot ne poskusni, šele zdaj je električni smart namenjen širšim množicam. Moč motorja so povečali na 55 kW, navora je za 130 Nm (seveda takoj), največja hitrost pa je omejena na 125 km

h. Da ni prav nič podhranjen, govori podatek o pospešku (11,5 sekunde od 0 do 100 km/h), a tudi na cesti je hitro jasno, da je kljub tišini oziroma tihemu brnenju motorja elekt­rični smart eden najbolj odzivnih malih avtomobilov.

Igriva vožnja se konča po nekaj več kot 100 kilometrih, ko omagajo baterije s 17,6 kWh, spravljene v dvojno dno. Najdlje boste prišli z enakomerno vožnjo med 70 in 90 km

h, presenetljivo vzdržljiv je električni smart na avtocesti, medtem ko mu sapa hitreje pojenjuje med pogostim (in hitrim) speljevan­jem, takrat ne pomaga niti sicer nemoteča rekuperacija.

Za razmere, v katerih se elekt­rični malček najbolje znajde, je energije dovolj za ves dan, počasno polnjenje z običajnim polnilnikom, ki je domiselno shranjen v dvojni steni vrat prtljažnika, ne bi smelo biti prevelika ovira. Bi pa lahko smart omogočil polnjenje v določenem času (nizke tarife), zdaj ponuja zgolj možnost prilagajanja glede na načrtovani začetek nove vožnje.