Tiskane izdaje
Testni passat je predstavljal tisto, kar si bo povprečni slovenski kupec zagotovo najprej zaželel. Večina namreč izbere karavana oziroma varianta, najbolj priljubljeni motor je dvolitrski dizel s 110 kW in v passatu se že spodobi, da za prenos moči skrbi samodejni menjalnik (DSG). Srednji opremski paket je temu presenetljivo dobro prilagojen, saj bi mu težko očitali, da mu manjka prav veliko stvari – naj bo pri opremi za udobje ali varnost. Za povrhu je vanj že vključen radarski tempomat, ki deluje zelo dobro, prav prijazno uporaben je tudi med vožnjo v mestnih kolonah, ko avtomobil samodejno zavira do ustavitve – požene ga le kratek pritisk na stopalko za plin.
Poleg navigacijske naprave (mimogrede, med testom je enkrat kar zmrznila in ugasnila) je med doplačano opremo še najbolj prav prišla kakovostna vzvratna kamera. Nasploh je passat znova dokazal, da morda nima čisto vsega, kar je zadnji krik mode, a vgrajena oprema deluje tako, kot mora, in vse je zares pri roki. To velja tudi za sicer ne prav majhno število tipk in gumbov na volanskem obroču, a prav vse mimogrede začnete uporabljati na slepo. Majhna zamera gre na račun večfunkcijskega zaslona, ki se ob izbiri drugega pogleda niti tik pred zavojem ne prestavi na prikaz navigacijske naprave – to tudi cenejša konkurenca obvlada.
Drugače sta voznikov delovni prostor in nasploh celotna armaturna plošča zasnovana predvidljivo, a bi težko rekel dolgočasno. Z navideznimi odprtinami za zračenje, ki se raztezajo po vsej širini, so jo dobro razgibali, pridih prestižnosti pa doda analogna ura na vrhu sredinske konzole.
V drugi vrsti sta vsaj dva potnika (tretji ima ožje sedalo) deležna udobja, ki smo ga bili doslej vajeni iz dolgih prestižnih limuzin ali pa, khm, škode superba. Passat je češkemu bratrancu neverjetno konkurenčen tudi z orjaškim prtljažnim prostorom, kjer ne manjka praktičnih rešitev, je pa, tako kot pri karavanskem golfu, popolnoma nedodelana luknja pod dnom. In še nekaj: zadnja klop se podira v uporabnem razmerju 40:20:40.
O motorju tule ne bomo razpredali, je dobro znan, nezahteven in dovolj varčen – nekje med 5,3 in 6,2 litra dizla smo porabili na 100 kilometrov. Z menjalnikom se lepo ujameta, da se prestavljanje ne čuti, le v mestu ga lahko kdaj presenetite, ko med speljevanjem spustite plin in bo potem malo cuknil. Zrno graha za kraljično pač. Podvozje je naravnano na športnejšo vožnjo, neravnine požira precej trdo, a ga ne spravijo iz tira niti med hitro voženimi ovinki. Morda ne bi bilo napak, če bi imel možnost nastavitve trdote.
Novi passat je pač nov tako, kot smo vajeni pri Volkswagnu. Tekmecem ni vrgel rokavice s kakšno futuristično obliko, ampak najbolj s prostornostjo, predvsem na zadnji klopi. Seveda pa veliko (ali največ) šteje celoten paket.
