Toyota prius, četrto poglavje

Toyota nadaljuje evolucijo svojega prvega hibrida in ga ohranja kot tehnološkega ambasadorja

Objavljeno
12. februar 2016 16.28
Gregor Pucelj
Gregor Pucelj

Odkar je Toyota leta 1997 kupcem ponudila priusa, prvi množični hibrid, se je svetovna avtomobilska krajina močno spremenila. Hibride, priključne hibride in električna vozila ponujajo že skoraj vsi veliki igralci. A priusu je ostalo prvenstvo. V dosedanjih treh različicah so prodali več kot 3,6 milijona primerkov. Zdaj je pred nami že četrta generacija.

 

Ne gre pa tokrat le za še eno pomladitev, četrti prius je res novo vozilo, saj so ga postavili na povsem novo platformo GA-C TNGA (Toyota New Global Architecture), ki je omogočila, da ima novinec 2,5 centimetra nižje težišče, oblikovalcem pa je dala več svobode pri oblikovanju zunanjosti in notranjosti vozila. Tako so linije avtomobile nižje in bolj atletske, voznik sedi 6 cm nižje, izboljšana sta ergonomija in pogled naprej, saj so med drugim znižali spodnji rob vetrobranskega stekla. Vozilo je visoko 1470 mm, kar je 20 mm manj kot predhodnik, strešni rob je pomaknjen naprej za 170 mm, opazno nižji pa je tudi sprednji del, kar prispeva k izboljšani aerodinamiki. Ob nespremenjeni medosni razdalji (2700 mm) je novi prius dolg 4540 mm, kar je 60 mm več in s 1760 mm 15 mm širši kot prius tretje generacije. Manjšo nikelj-hidridno (NiMH) so v celoti spravili pod zadnja sedeža in s tem pridobili tudi več prostora za prtljago; dno prtljažnega prostora je zato lahko nižje za 110 mm, prostornina pa variira glede na velikost rezervnega kolesa od 412 do 502 litrov; za marsikoga je pomemben tudi podatek, da odslej prius lahko vleče tudi prikolico s skupno obremenitvijo do 725 kg. Ob vsem tem je karoserija kar 60 odstotkov čvrstejša kot pri predhodniku, kar je med drugim tudi v prid večje pasivne varnosti.

Posebno pozornost so namenili tudi izboljšanju vzmetenja in vodljivosti, saj so pripombe kupcev pri priusih prvih treh generacij letele na račun pretrdega in premalo odzivnega vzmetenja, predvsem zadnjega dela vozila; zato so med drugim spremenili kot namestitve MacPhersonovih vzmetnih nog na sprednjih kolesih in na zadnjih vgradili novo vzmetenje z dvojnimi trikotnimi vodili. In izboljšanje je očitno.

Seveda nas je najbolj zanimalo, kaj je novega pri hibridnem pogonskem sklopu. Že omenjena 10 odstotkov manjša baterija ima večjo energijsko gostoto in lahko shrani 28 odstotkov več energije (1,31 kWh) v krajšem polnilnem času. Manjša, a močnejša sta tudi dva elektromotorja, ki prispevata 53 kW moči in 163 Nm navora. Hibridni sklop pa dopolnjuje 1,8-litrski VVT-i bencinski štirivaljnik, ki razvije največjo moč 72 kW (98 KM) pri 5200 vrt./min. in največji navor 142 Nm pri 3600 vrt./min. Sistemska moč hibridnega pogonskega sklopa novega priusa, ki poganja sprednji kolesi, pa znaša 90 kW (122 KM), kar zadošča za največjo hitrost 180 km/h in pospešek z mesta do 100 km/h v 10,6 sekunde.

Seveda tudi novi prius nadaljuje z zelenim poslanstvom predhodnikov. Tako voznik izbira med tremi voznimi režimi (običajnim, varčnim ECO in športnim), poleg tega pa za kratke razdalje, na primer za vožnjo v garažo, lahko izbere še zgolj električni pogon. Poleg tega voznika razvaja značilni priusov brezstopenjski menjalnik z elektronskim upravljanjem (planetary gear system).. Kot obljublja tovarna, naj bi vse to, skupaj z izboljšano programsko opremo hibridnega sklopa, omogočalo, da novi prius doseže kombinirano porabo 3 litre goriva na 100 km in ima pri tem najnižji izpust CO2 zgolj 70 g/km. K temu vsaj nekaj prispevajo tudi nova, lažja platišča in posebej za priusa razvite pnevmatike. Teh številk tokrat seveda nismo mogli preverjati. Je pa potovalni računalnik ob varčni vožnji na odprti cesti kazal porabo 5 litrov goriva, še precej bolje pa se je prius izkazal v mestu, kjer je v gostem prometu vozil pretežno le na elektriko. Med prvimi kilometri smo se tudi prepričali, da je prius zdaj opazno prijetnejši za vožnjo – dobil je namreč tudi nov volanski servomehanizem, katerega trdota se povečuje s hitrostjo vozila – kar med drugim pomeni, da voznik dobi več informacij o dogajanju pod kolesi. Boljše je tudi sodelovanje med električnim in bencinskim pogonskim sistemom, kar voznik občuti predvsem pri odločnejšem pospeševanju, kjer je pri predhodnikih neredko imel občutek, da preveč priganja (prešibak) bencinski motor. saj se je ta oglašal z neprijetno visokim glasom. Tega zdaj ni več.

V novinca so po pričakovanjih vgradili tudi številne varnostne in udobnostne asistenčne sisteme, saj želijo, da prius ostane Toyotin tehnološki ambasador. Omenimo prilagodljivi radarski tempomat, samodejno zaviranje v primeru nevarnosti naleta do hitrosti 40 km/h, samodejno prilagodljive dolge luči, prepoznavanje prometnih znakov, opozarjanje na vozila v mrtvem kotu in v primeru vzvratne vožnje s parkirišča, poenostavljen sistem za pomoč pri parkiranju; na voljo je tudi barvni prosojni prikazovalnik in ne nazadnje tudi brezžični polnilec za (ustrezne) mobilne telefone.

V racionalno-futurističnem okolju potniške kabine so za vožnjo pomembni podatki neposredno pred voznikom, ostale informacije pa voznik in sopotnik dobivata z odlično delujočega 7-palčnega barvnega zaslona na dotik, ki je oblikovan kot tablica. Poleg običajnega avdio sistema s šestimi zvočniki lahko doplačate tudi za JBL avdio sistem z desetimi zvočniki.

Novi prius pride na slovenski trg letošnjega marca, vstopna cena pa bo tesno pod 26.000 evri. Za tiste, ki hočejo več vožnje na elektriko pa bo konec letošnjega leta na voljo tudi prius kot priključni hibrid.