Tiskane izdaje
Minilo je 21 let, odkar so Audijevi oblikovalci zarisali prve poteze dvoseda TT, ki je potem leta 1999, ko so predstavili njegovo prvo generacijo, hitro osvojil kupce. Po pred meseci predstavljenem povsem novem kupejevskem TT-ju smo se te dni prvič srečali z njegovo kabrioletno izpeljanko.
Kot se za roadsterja spodobi, ima tudi TT platneno streho, ki jo krmili elektrika. Odpiranje oziroma zapiranje strehe traja približno 10 sekund in ga lahko izvajamo tudi med vožnjo – nekje do hitrosti 50 km/h. Sočasno z odpiranjem strehe se spustijo bočna stekla za pravi veter v laseh. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki so občutljivejši na prepih. Pritisk na stikalo je dovolj, da se za naslonjaloma dvigne mrežica za protivetrno zaščito, ki učinkovito preprečuje turbulenco. Če dvignemo še bočna stekla, vključimo ogrevanje sedeža in aktiviramo »šal« v sedežu, ki iz posebnih rež v naslonjalu sedeža s toplim zrakom greje vrat, je vožnja z odprto streho mogoča tudi v hladnejših dneh. Zapišimo še, da samodejna klimatska naprava ve, kdaj je streha odprta, in okrepi ogrevanje v kabini. Prtljažnik sprejme, ne glede na odprto ali zaprto streho, 280 litrov prtljage.
Tako kot v kupeju tudi v roadsterju še naprej izstopa zelo drugačna ureditev notranjosti. Navdih za linije armaturne plošče je bilo, gledano iz ptičje perspektive, letalsko krilo, pri čemer zračniki predstavljajo reakcijske motorje. Upravljanje klimatske naprave je po novem integrirano v sredinske zračnike. Ključna tehnološka novost pa je zagotovo Audijev virtualni kokpit, ki postavlja klasične merilnike na polico zgodovine. Osnova novega instrumentne plošče je 12,3-palčni TFT-zaslon z ločljivostjo 1440 x 540 točk. Srce zaslona je nastalo v sodelovanju z družbo NVIDIA (gre za čip tegra 30), ki jo ljubitelji računalniški igric še kako dobro poznajo. Ker gre v tem primeru za kabriolet, so imeli inženirji pri izdelavi virtualnega kokpita kar nekaj izzivov. Za uspešen boj z odsevi v sončnem vremenu so svetilnost zaslona povečali na 800 kandel, kar je dvakrat več, kot je običajno v avtomobilski industriji. Z gumbom view (pogled) na multifunkcijskem volanu voznik izbira način prikaza na instrumentni plošči in ga prilagaja svojim potrebam. Pomembna novost v povezavi z multimedijskim sistemom je tudi zmožnost novega audija, da razpoznava naravni glas – za glasovne ukaze niso potrebni več točno določeni izrazi.
Motorna paleta roadsterja TT obsega dva bencinska motorja TFSI in dizelski TDI, ki vsi po vrsti ustrezajo emisijskemu standardu euro 6. Vsi so dvolitrski štirivaljniki s turbopolnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva. Dizelski razvije 135 kW in 380 Nm navora, njegova povprečna poraba znaša 4,5 l/100 km, izpust CO2 pa 118 g/100 km. Bencinska motorja razvijeta 169 kW in 370 Nm navora oziroma 228 kW in 380 Nm navora (najmočnejši bencinec nosi oznako TTS). Serijsko so vsi opremljeni z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, samodejni S tronic z dvema sklopkama je mogoče izbrati pri bencinskih različicah. Samodejni menjalnik omogoča tudi t. i. jadranje v načinu učinkovite vožnje, ko voznik spusti pedal za plin (serijsko pri modelu TTS). Tudi nadzor speljevanja za učinkovit in športen štart z mesta je bonbonček, ki ga ponuja samodejni menjalnik.
Legendarni Audijev štirikolesni pogon quattro so namenili le bencinskim agregatom. Njegova nova generacija je lažja in učinkovitejša. Srce quattra je večlamelna sklopka, ki je elektrohidravlično gnana in elektronsko krmiljena. Kako se moč prenaša med kolesi, je odvisno od trenutnega oprijema in tudi od nastavitve sistema audi drive select. Z njim voznik določi naravo avtomobila in njegovega odziva na voznikove ukaze. Tako je pri nastavitvi »učinkovito« večji del moči na prednjem paru koles, pri nastavitvi »dinamično« pa na zadnjem.
Na slovenskem trgu bo najcenejši audi TT roadster z bencinskim motorjem (169 kW) stal od 38.830 evrov naprej, s štirikolesnim pogonom od 46.220 evrov naprej, za dizelsko različico pa bo treba odšteti najmanj 39.170 evrov.
