V Detroitu za Ameriko, a tudi za Evropo

Januarja je v Detroitu vsako leto prva velika avtomobilska razstava (NAIAS ali North American International Auto Show), po pričakovanju usmerjena k tistemu, kar imajo na štirih kolesih radi Američani. A tam pogosto predstavijo tudi modele, ki bodo prav tako zanimivi za druge dele sveta, tudi Evropo. Letos se je na salonu pojavila povsem nova prestiž­na znamka, nekaj starih znancev je nastopilo v novih vlogah, pa še kakšen avto je bil vmes, ki je lahko predmet razprave na področju alternative.


Najpomembnejša evropska avtomobila, ki so ju javnosti predstavili v centru Cobo, sta bila mercedes razreda E in volvo S90. Sta neposredna tekmeca, tako na ameriškem kot na drugih svetovnih trgih, z Evropo vred. Razred E se v svoji deseti generaciji (zanimivo je, da so tudi predhodnika predstavili v Detroitu) kot zadnji izdelek trikrake znamke poslavlja od nekdanje okorne pojave in je zdaj podoben tako aktualnemu razredu S kot C, s pripombo, da so si že skoraj preveč podobni. Nova 4,92 metra dolga limuzina je napolnjena s tehniko, pravijo, da bo lahko samodejno menjala vozne pasove, izstopa pa tudi z novim multimedijskim sistemom, ki ga je menda mogoče tudi na volanskem obroču intuitivno upravljati s potegom prstov. Pri nas se bodo cene razreda E začele pri slabih 48 tisočakih za bencinski štirivaljnik pri različici E 200 avt, dizelski 220d bo stal najmanj 50 tisoč evrov. Pozneje bodo na voljo tudi večji motorji in bencinski priključni hibrid.

Slednji tip pogona bo med drugim dosegljiv tudi v volvu S90, popolnoma novi švedski limuzini, ki zamenjuje nekdanji S80. Avtomobil so sicer že razkrili decembra, zdaj pa ga je prvič spoznala širša javnost. Nima več značilnih poudarjenih ramen, znotraj je nadgradnja še zelo svežega modela XC 90 z več uporabe lesa. Vsebuje nekaj asis­tenčnih funkcij, npr. da ohranja smer med črtami na cestišču do hitrosti 130 km/h, znani sistem city safety pa je nadgrajen s zmož­nostjo zaznavanja večjih živali tako podnevi kot ponoči, ob čemer opozori voznika ali začne samodejno zavirati. Verjetno bo Volvo še letos predstavil tudi karavansko različico V90, ki bo nasledila njihov na stari celini najbolj priljubljeni model V70.

Na elektriko 300 km daleč?

Domačini so v Cobu predstavili različne stvari, nam pa se zdi najbolj zanimiva dokončna pro­izvodna različica chevroleta bolt, povsem električnega izdelka, ki naj bi imel z enim polnjenjem doseg več kot 300 km. Avtomobil so sicer pokazali že prejšnji teden v Las Vegasu, zdaj pa je o njem znanih nekaj več tehničnih podatkov. Dolg je 416 cm, v njem je prostora za štiri ali pet ljudi, sprednji kolesi žene elektromotor z močjo 150 kW, z mesta do 100 km/h pospeši v 7,8 sekunde, največja hit­rost je 145 km/h. V dnu ima sklop 288 litij-ionskih celic s skupno zmogljivostjo 60 kWh. V ZDA naj bi bil z davčno olajšavo dosegljiv za približno 30 tisoč dolarjev, prodajali ga bodo menda tudi drugod, videli bomo, kako bo z Evropo. Avtonomni avtomobili so bili tema prejšnjega tedna, a tokrat le dodajmo, da naj bi ZDA za njihov razvoj namenile slabe 4 milijarde dolarjev, vsaj tako je potem, ko je razstavo v Detroitu obiskal predsednik Barack Obama, napovedala njegova administracija.

Menda nas v Evropi ne zanimajo več enoprostorci, v ZDA pa ni čisto tako. Ker se še spominjamo nekdaj priljubljenega Chryslerjevega voyagerja, nekaj besed namenimo chryslerju pacifica, nekakšnemu idejnemu nasledniku tega modela, zelo elegantno oblikovanemu avtomobilu, ki je nadvse prostoren bodisi za veliko prtljage ali za potnike v treh vrstah. V ZDA ga bo poganjal bencinski šestvaljnik, lahko pa bo tudi priključni bencinski hibrid. Koncern Fiat Chrysler – mimogrede v ZDA ga dva trgovca tožita zaradi poskusa prirejanja prodajnih rezultatov – je nazadnje voyagerja ponujal pod znamko Lancia in bi nas prijetno presenetil, če bi kaj takega s primerno prilagojenim pogonom pripeljal na to stran Atlantika. Zanimivo je, da letos v Detroitu niso bili v ospredju v ZDA tako priljubljeni poltovornjaki, čeprav čisto brez njih ni šlo. Takšen primer je bila Fordova še bolj robustna izvedba najbolj prodajanega vozila v ZDA – forda F 150, ki nosi pristavek raptor. Nissan je nekaj zelo napadalnega v tej smeri napovedal s študijo nissan titan warrior, Honda pa z novo izvedbo svojega tovrstnega modela, ki nosi ime ridgeline.

Kupeji tako in drugače

Nemške premijske znamke so v Detroitu vselej močno zastopane. Predstavniki Volkswagna in Audija so se še enkrat opravičili za dizelsko afero, javnosti pa pokazali karavanskega audija A4 v terenski štirikolesni izvedbi all­road, dokončano robustnejšo različico modela beetle z oznako dune, tako v kabrioletni kot kupejevski izvedbi. Tam je bila tudi študija športnega terenca audi h-tron quattro s električnim pogonom, pri kateri so v glavni vlogi vodik in gorivne celice, ter nekakšna robustna priključna hibridna izvedba že predstavljene druge generacije VW tiguana.

BMW je predstavo v Detroitu izkoristil za športni nastop oziroma za svojo malo serijo 2 v izvedbi M, ki da je idejni naslednik slavnega BMW-ja 2002 turbo iz leta 1970 in tudi najmanjši M v münchenski modelski družini. Ampak pri BMW M2 coupeju ni bilo sledi motornega pomanjševanja, avtomobil oziroma njegovi zadnji kolesi žene prisilno polnjeni trilitrski bencinski šestvaljnik z največjo močjo 272 kW (370 KM), ki ga z mesta do stotice požene v le 4,3 sekunde, elektronski sistem stabilnosti pa je mogoče prestaviti v program, ki bo poznavalcem omogočal tudi drsenje skozi ovinke.

Še en zelo športno navdihnjen avtomobil je pritegoval poglede: novi kupe 2+2 znamke, ki nosi oznako LC 500, poganja pa ga nič manj kot petlitrski bencinski osemvaljnik z največjo moč­jo 343 kW (467 KM), vse to pa se na zadnji kolesi prenaša prek desetstopenjskega samodejnega menjalnika. Na vsaki razstavi je na ogled tudi kaka atraktivna študija. Letos so bili kupeji pogosta tema in veliko pozornosti je bil deležen buick avista. Buick je znamka ameriškega General Motorsa, avtomobil pa poganja trilitrski bencinski šestvaljnik, a se še za ZDA ne ve, ali ga bodo res izdelovali. Vsekakor pa bi takšne lepe linije GM lahko uporabil na modelu kake druge znamke, ki bi prišla tudi do nas. Acura je prestiž­no ime japonske Honde, precision pa štirivratni kupe, ki naj bi nakazoval bodoči videz njihovih avtomobilov. Ne bi bilo slabo, če bi v takšnem slogu pripravili tudi kakšno hondo za evropski trg. Za proizvodnjo pa je že dokončan infiniti Q60 kot tekmec audiju A5 ali BMW-ju serije 4. Infiniti je Nissanova znamka, ki je bolj dejavna v ZDA kot v Evropi, kjer se trži le na nekaterih največjih ali najbogatejših trgih, v Sloveniji seveda ne.

Nova premijska znamka

V Detroitu je nastopil tudi enfant terrible avtomobilskega sveta – Henrik Fisker. Nekoč je bil aktiven pri Tesli, še se spomnimo njegovega spodletelega električnega projekta fisker karma, a očitno dela naprej. Tokrat je skupaj s še enim slavnim imenom, nekdanjim produktnim šefom General Motorsa Bobom Lutzem, predstavil športni dvosedežnik VLF force 1, s karoserijo iz ogljikovih vlaken in superzmogljivim desetvaljnim bencinskim motorjem (8,4 litra, moč 548 kW/745 KM). Sredinsko postavljen agregat žene zadnji kolesi prek ročnega ali samodejnega menjalnika. Ta neke vrste super­avtomobil bodo menda izdelali le v 50 primerkih in naj ne bi bil ekstremno drag, v ZDA bo najverjetneje stal 286 tisoč dolarjev.

Niso pa v Detroitu predstavljali novosti le med modeli, temveč tudi med znamkami. Vemo, kako so japonski proizvajalci pred desetletji najprej predvsem za ameriški trg pripravili svoje prestižne znamke (Lexus, Acura, Infiniti), in zdaj gre po tej poti tudi Hyundai, ki je prav v centru Cobo uradno predstavil svojo premijsko znamko Genesis. Najprej se bodo z njo poskušali poleg ZDA uveljaviti v Aziji in na Bližnjem vzhodu, pozneje, ko bo njena ponudba večja (do leta 2020 še pet modelov), pa tudi v Evropi. Genesis je bil sicer v preteklosti velik luksuzen Hyundaiev model. Samostojna znamka na trg vstopa s prestižno veliko limuzino genesis G90, za katero pravijo, da ponuja najvišjo raven potovalnega udobja. Za pogon zad­njih ali opcijsko vseh štirih koles bosta na voljo 3,3-litrski bencinski šestvaljni ali petlitrski osemvaljni bencinski motor, za prenos moči bo skrbel osemstopenjski samodejni menjalnik.