Preizkusili smo: Volvo V90 CC T6 pro AWD A

Švedski veliki karavan v robustni opravi cross country z zmogljivim, a ne prav varčnim bencinskim štirivaljnikom.
Objavljeno
10. oktober 2017 12.59
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj

Volvovi karavani so bili že v preteklosti precej priljubljeni tudi v robustnejših izvedbah z znanim pristavkom cross country. Prvič so takšen avtomobil pripravili pri eni izmed generacij volva V70 in ni presenetljivo, da je cross country zdaj na voljo tudi pri novem karavanu V90.

Volvo V90 cross country je bolj dvig­njen od tal (21 cm) in ima malo širša koloteka kot običajna karavanska izvedba. Z robustnejšimi blatniki in odbijači je videti zelo dobro, avtorju zapisa celo najbolje od vseh najnovejših Volvovih modelov s SUV-i vred. Takšne pojave pač ne prezreš, po drugi strani pa ni kakšen orjaški športni terenec. S štirikolesnim pogonom se pripelje marsikam, ob pomoči terenskega programa na primer brez težav po strmem razdrapanem kolovozu, kjer zlepa ni česa podrsal. V še bolj neugodne terenske preizkušnje ga pač nismo silili, saj zanje le ni namenjen.

Testni primerek je nosil oznako T6, kar takoj razkrije bencinski motor, a to ni več šestvaljnik, ampak dvolitrski štirivaljnik, katerega zmogljivosti močno dvigata turbinski polnilnik in kompresor. Največja moč tako znaša zajetnih 235 kW (320 KM), ob čemer se V90 odziva takoj, zvezno in s poletom, ni pa hud dirkač. Za prenos moči neslišno skrbi osemstopenjski samodejni menjalnik. Poraba goriva ni majhna. Če zelo pazite, se giblje okoli osmih litrov, sicer pa je hitro pri desetih ali še litru ali dveh več. Se samo retorično vprašam, koliko bi v tem avtomobilu goltali nekdanji večji motorji.

Pravijo, da je CC za odtenek mehkeje vzmeten kot običajni karavan, kar se mi je v bistvu zdelo dobro. Možnih je sicer več nastavitev načina vožnje, a se zdi, da mu najbolj ustreza prav komfortni program. V kabini je vse skupaj je pripravljeno v aktualnem švedskem slogu, ki prinaša obilje prestiža, a ne nastopaško. Materiali so kakovostni, izdelava vrhunska. Tudi v tem primeru ni presenečenje, da k takšnemu vtisu prispeva marsikatera stvar, za katero je treba doplačati. Večfunkcijski zaslon z upravljanjem na dotik oziroma poteg s prstom deluje intuitivno in uporabnika s svojim sistemom menijev ne bega. Se pa na njem poznajo prstni odtisi in včasih bi se moral v močni nasprotni svetlobi hitreje močneje osvetliti. Testni avtomobil je imel množico naprednih in zelo dobro delujočih varnostnih asistenčnih sistemov.

Zadaj je tako kot spredaj zelo udobno za dva, za tretjega zaradi sredinskega tunela sploh ne. Pohvalim opcijski podložni blazini za otroke, ki ju je Volvo uvedel že dolgo tega, a se še vedno izkažeta za koristni. Prtljažnik je lepo urejen in preprosto dostopen, elegant­no se povečuje, litrov pač ni toliko kot nekoč, nekateri pogrešamo tudi delitev klopi v razmerju 40/20/40.

Volvo V90 CC ni niti približno poceni avtomobil, je pa eden redkih robustnejših premijskih karavanov. In v tej mali družbi se zna na svoj način zelo dobro postaviti.