Tiskane izdaje
Evropski parlament je te dni sprejel priporočilo o ostrejših pravilih za pridobivanje homologacije za avtomobile, ki so naprodaj v Evropski uniji, predvsem predlaga izboljšanje nadzora nad preizkusnimi centri in pristojnimi nacionalnimi organi za homologacijo novih vozil na trgu. Če razumemo prav, naj bi predvsem odpravili sporno prakso, da so proizvajalci sami izbirali in plačevali laboratorije, v katerih se opravljajo uradne meritve. Poleg tega se predlaga, da bi države članice vsako leto same preverile emisije 20 odstotkov avtomobilov, ki so bili v preteklem letu pri njih dani v promet. Predvidene so tudi stroge kazni za proizvajalce, ki bi ob ponarejanju testov morali plačati do 30.000 evrov na posamezno vozilo. Tako pridobljeni denar naj bi porabili za nadzor trga, nadomestila oškodovanim kupcem ali varstvo okolja.
Ta prizadevanja – seveda upamo, da bo vsebina priporočilo udejanila, saj bo še predmet pogajanj med evropsko komisijo in članicami EU – so seveda posledica dizelskega škandala skupine Volkswagen, ki je izbruhnil septembra 2015, ko se je razkrilo goljufanje pri meritvah dušikovih oksidov v izpuhu dizelskih motorjev. Evropski parlament je ob tokratni iniciativi zapisal, da so evropska komisija in države članice desetletje vedele, da so te za zdravje škodljive emisije mnogo večje v vsakdanji uporabi kot pri testiranju v laboratorijih, a niso ukrepale.
V evropski krovni potrošniški organizaciji BEUC so nam v odzivu dejali, da niso zadovoljni, ker parlament ni podprl še njihovega poziva k ustanovitvi neodvisne nadzorne organizacije (podobno kot imajo ZDA državno agencijo za zaščito okolja EPA, o. p.), a hkrati seveda podpirajo zgoraj omenjeno iniciativo za več nadzora nad avtomobili, nad samimi državami članicami ter za večjo zaščito kupcev na evropski ravni. Ni presenetljivo, da se BEUC strinja tudi s pozivom parlamenta, da bi morali kupci avtomobilov, ki so zajeti v dizelski škandal VW, dobiti finančno nadomestilo, evropska komisija pa da bi morala pripraviti nekakšen skupinski sistem nadomestila.
Kaj pa se obeta pri dizelskih motorjih? Na zadnjih avtomobilskih razstavah so različni avtomobilski direktorji izjavljali, da dizelska avtomobilska prihodnost ni nujno črna, da pa se bo ta pogon verjetno ohranjal le pri večjih vozilih, pri manjših emisijske prilagoditve po njihovem stroškovno ne bi bile upravičene. Evropska industrijska komisarka Elzbieta Bienkowska je te dni za Reuters podala bolj radikalno izjavo: »Dizelski pogon ne bo kar izginil z danes na jutri, ampak po letu našega dela sem precej prepričana, da bo izginil hitreje, kot si lahko predstavljamo ...« Ob tem omenimo dobro znano pobudo nekaterih velikih svetovnih mest v okviru združenja C40 (v Evropi Pariz, London, Madrid ...), ki želijo do leta 2025 popolnoma prepovedati uporabo dizelskih avtomobilov, seveda pa načrtujejo tudi druge omejitve prometa.
Na 15-milijonskem evropskem trgu so imeli dizelski motorji doslej približno polovični delež, po posameznih državah nekaj višjega ali nižjega. Seveda tako kot vselej ob takšnih pretresih svoje videnje objavljajo najrazličnejše analitične družbe. Agencija Bloomberg je te dni navajala poročilo JP Morgan Chase & Co, po katerem naj bi se do leta 2020 delež dizelskih motorjev v regiji zmanjšal na le 30 odstotkov, kar bi neugodno vplivalo tudi na dobiček avtomobilskih proizvajalcev, ki bi morali vlagati v razvoj in promocijo hibridnih pogonov, in ceno rabljenih dizelskih avtomobilov, ko se bodo vrnili iz lizinških aranžmajev.
Če je Nemčija zaradi svoje velikosti in dosedanjega navdušenja nad dizli lahko merilo, potem je treba omeniti zadnjo statistiko tamkajšnjega zveznega prometnega urada (KBA), po kateri se je marca ob siceršnji 10-odstotni rasti celotne prodaje delež avtomobilov z dizelskim motorjem zmanjšal za tri odstotne točke na 41 odstotkov.
Kaj pa Slovenija? Časi, ko so imeli dizelski motorji kar 55 odstotkov trga, so seveda minili. V preteklem letu se je delež bencina, ki je prej opazno zaostajal, izenačil z deležem dizla. Tudi letos dizel rahlo izgublja – po statistiki analitične družbe Jato Dynamics se je v prvih dveh mesecih delež dizelskih motorjev v prodaji novih avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani znova zmanjšal, in sicer je znašal 49 odstotkov. To se sicer še ne zdi prav radikalno nazadovanje, a bomo videli, ali bo ostalo le pri tem.
