Zadnji čas za zamenjavo avtocestne vinjete

Švicarji jo poznajo že 30 let, Avstrijci od leta 1997, pri nas so jo uvedli leta 2008: nalepka za vožnjo po avtocestah se je od takrat razpasla še v nekaterih drugih državah, govori se, da jo bomo kmalu potrebovali tudi za vožnjo po nemških autobahnih. Vprašanje, ali bomo čez nekaj let na poti po Evropi sploh še videli skozi vetrobran, pustimo ob strani, opozoriti namreč želimo predvsem na iztek veljavnosti lanskih nalepk.

Po vseh peripetijah z (ne)dovoljenji za zaračunavanje nalepk s krajšo veljavnostjo imamo v Sloveniji tedenske, mesečne in letne nalepke, za motoriste so zaradi sezonske narave še vedno naprodaj polletne. Na vetrobran jih morajo imeti nalepljene vsa vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone, od lani pa obstajata dva osnovna cestninska razreda: v razred 2A spadajo dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo do 1,3 metra, v razred 2B pa tista z višino nad prvo osjo 1,3 metra ali več. Oboja lahko za seboj vlečejo priklopnik.

Slovenska nalepka za leto 2015 je rdeče barve, veljati je začela 1. decembra lani, z njo pa se boste lahko vozili do 31. januarja 2016. Ker ima veliko avtomobilov na vetrobranu še vedno nalepko za leto 2014, vas opozarjamo, da jo morate zamenjati oziroma novo kupiti najpozneje do sobote, 31. januarja. Svetujemo vam, da staro nalepko pred tem odstranite, in sicer boste to najlaže storili s posebnim strgalom, lahko pa uporabite kar tisto za čiščenje steklokeramično ploščo pri štedilniku. Vetrobransko steklo naj bo ogreto, če pa vam kljub temu ne uspe odstraniti vseh ostankov, si pomagajte s sredstvom za čiščenje stekla ali podobno razmaščevalno (ne preveč agresivno) raztopino.

Ker so nadzorniki ravno v času menjave letnih nalepk še posebno radi na terenu, se odlašanje ne splača, prav tako ne bo nič pomagalo negodovanje, da so avtocestne nalepke nepravične. Res je, da se prebivalci kar lepega dela države (Koroška, Bela krajina, Posočje) le redko vozijo po avtocestah, a tudi njim avtocestni križ precej skrajša pot na drugi konec Slovenije. Iz statistik pa je razvidno še dvoje: gostota prometa na avtocesti se je od uvedbe nalepk povečala, kar pomeni, da se ljudje manj vozijo po nevarnejših lokalnih cestah – to pa pripomore tudi k splošno večji prometni varnosti.

Seveda je vprašanje, ali si ne bi leta 2015 vendarle zaslužili bolj dodelane oblike pobiranja cest­nine, a pri tem vedno trčimo ob vprašanje varstva zasebnosti, saj si najbrž nihče ne želi, da bi se kjerkoli zbirali podatki o poteh, ki smo jih prevozili po slovenskih avtocestah. Bi pa lahko sčasoma prešli na sistem elektronskih nalepk, kakršnega poznajo Madžari in je ne nazadnje pravičen tudi do tistih, ki so »pozabljivi«, saj omogoča nakup nalepke kadarkoli v dnevu, ko uporabljamo avtocesto.

Še več nejasnosti je ob pogledu na še vedno stoječe cestninske postaje. Izjema so avtocestni odseki, ki so jih odprli po uvedbi nalepk, a še tam morajo osebna vozila zmanjšati hitrost. Obljub, da se bomo po avtocestah vozili brez ovir, nobena garnitura, ki smo jo izvolili v tem času, ni izpolnila. Prav tako še vedno ni jasno, kdaj bo uvedeno elektronsko cestninjenje za tovorna vozila.