Zaženi se: Politika na kolesu

Kolesarjenje in pešačenje je postalo tema mnogih lokalnih politik, da bi se stvari premaknile na pravi tir v celi državi, pa bo potrebnega še veliko truda in politične volje.

Objavljeno
26. december 2017 10.29
Andrej Žižek
Andrej Žižek

Skoraj natanko tri leta je minilo, od kar se je peščica posameznikov v prepričanju, da je potrebno na mestno politiko gledati iz perspektive kolesarjenja, v Mariboru z Listo kolesarjev in pešcev prebila v mariborski mestni svet. Z enim mestnim svetnikom, a vendarle. Za primerjavo si je enega svetnika v mariborskem mestnem svetu priborila Združena levica, Nova Slovenija, SD pa ne več kot dva.

Program liste je med drugim vključeval skrb za javni prostor, izboljšanje kvalitete bivanja v mestu z razvojem kolesarske infrastrukture in prostora namenjenega pešcem. »Takšno mesto lahko naredi ljudi srečnejše in jim da občutek dostojanstva. Uspešna in srečna mesta so tista, ki poskrbijo za dobro počutje kolesarjev in pešcev...« Bil je eksperiment, ki še traja in omogoča sodelovanje pri odločitvah o prihodnosti mesta skozi oči urbanih kolesarjev in pešcev.

Simbolična zasedba parkirišča, ki pešcem zakriva pogled na reko Dravo. Lista kolesarjev in pešcev, Maribor, 2014.


Predvolilna kampanija liste je vključevala vrsto manjših a vsebinsko kritičnih dogodkov v javnem prostoru: od zasedbe parkirišča, dogodkov na pešcem neprijaznih križiščih in krožiščih, deljenja brezplačne pijače kolesarjem na frekventnih kolesarskih povezavah.

Kolesariti ali brati

Odločitev stopiti v politiko, kjer veljajo popolnoma drugačna pravila in omejitve, kot jih drugače poznamo nevladniki ni enostavna ali naravna. Za navidezno majhne spremembe v delovanju mesta in razmišljanju mestne uprave je potrebno veliko energije, potrpljenja in vztrajanja. So pa spremembe razmišljanja med to skupino ljudi zelo potrebne.

Po vstopu liste v mestni svet so to pokazali komentarji kolegov iz uveljavljenih političnih strank: »lista kolesarjev in pešcev je vsebinsko preozka«, »otroke je potrebno učit branja in ne kolesarjenja«, ter še cela vrsta komentarjev, ki so jasno pokazali, da je razumevanje upravljavcev mesta o pomenu kolesarjenja za njegov urbani razvoj neustrezno. Bili pa so tudi drugi, ki so uporabljali kolo in iz lastne izkušnje razumeli, da je pogled na življenje v mestu iz perspektive kolesarja drugačen, ljudem bližji.

Med tem, ko se je v Mariboru razvoj urbanega kolesarjenja poganjal od spodaj navzgor, je Ljubljana promovirala kolesarske projekte z županovo pomočjo in nesebično asistenco mestnega arhitekta Janeza Koželja, kolesarja. Kot urbanist Koželj seveda pozna popularno zgodbo kolumbijske Bogote.

iBikeMaribor, kolesarska zasedba mestnih prometnic, Mariborska Kolesarska Mreža, 2015.

»Meščan na kolesu, ki stane 30 dolarjev, je enako pomemben kot meščan v 30.000 dolarjev vrednem avtomobilu«, so besede Enriqueja Peñalose, ključnega zagovornika urbane kolesarske infrastrukture, ki je po prevzemu funkcije župana Bogote leta 1998 ukinil načrte za novo avtocesto in namesto tega denar vložil v kolesarske steze in avtobusni sistem ter tako dosegel svetovno slavo. Politika, pešca in kolesarja, ki je sprožil urbani preporod mesta.

Na poti do Dravske kolesarske poti

V preteklih treh letih se je v Sloveniji na področju urbanega kolesarjenja zgodilo veliko. Evropske finančne spodbude, pred vsem financiranje Trajnostnih urbanih strategij danes prednostno dajejo podporo projektom na področju trajnostne mobilnosti. Iz tega vira bo Ljubljana za novo kolesarsko infrastrukturo namenila 6,6, Maribor pa 2,4 milijona evrov.

Skozi mesta in številne kraje ob reki Dravi bo med drugim predvidoma speljana Dravska kolesarska pot, ena od treh najpomembnejših daljinskih kolesarskih poti v Evropi, ki jo na avstrijski strani letno prevozi 120.000 kolesarjev in ustvari 4 milijone evrov prihodkov pred vsem lokalni ekonomiji. Na obali se ureja kolesarska povezava med Koprom in Izolo, ki je prav tako del daljinske kolesarske poti Parenzane med Trstom in Porečem.

Med mnogimi enako pomembnimi manjšimi so to le najodmevnejši projekti. Ker se danes vanje preteka kar nekaj denarja, je kolesarjenje in pešačenje postalo tema mnogih lokalnih politik v Sloveniji. In prav je tako. Da bi se stvari premaknile na pravi tir v celi državi, pa bo potrebnega še veliko truda in še mnogo več politične volje.