Zdaj riše avtomobile za leto 2022

Na predstavitvi novega razreda A je sodeloval tudi vodja Mercedesovega oblikovanja Robert Lešnik. Slovenski oblikovalec ima velik ugled, zato ga za rokav vlečejo novinarji z vsega sveta. Nekaj skrivnosti svojega dela je razkril v enournem pogovoru za Delo.


Pred nama stoji novi mercedes razreda A. Ste zadovoljni z opravljenim?

Kot oblikovalec nikoli nimam priložnosti, da bi kupcu razložil celoten avtomobil, zato ga moram oblikovati tako, da govori sam zase. Leta 2012 smo pri Mercedes-Benzu uvedli nov oblikovni slog, najprej v razredih A, C, E in S, pozneje pa tudi pri vseh drugih avtomobilih, zato imamo trenutno okoli štirideset modelov. Prva generacija naše prenove se bo počasi zaokrožila, Mercedes razreda A pa je prvi od osmih avtomobilov, ki jih bomo na novo predstavili v bližnji prihodnosti. Vsi so oblikovani po določeni strategiji, razred A pa je za nas izjemnega pomena, ker smo prav zaradi kompaktnih avtomobilov postali številka ena na svetu že leta 2016, čeprav smo to načrtovali za leto 2020.

Je skupno oblikovno strategijo lažje uresničiti pri manjših ali večjih avtomobilih?

Če imamo veliko različnih modelov, a samo eno tehnično osnovo, je naša oblikovalska naloga, da modele toliko spremenimo, da kupec med njimi izbere sebi primernega. Ljudje denimo dobro razlikujejo med CLA in razredom C, saj sta oba priljubljena, a med njima je v merah zelo malo razlik. Osnova mora biti takšna, da ima oblikovalec proste roke, da na isti osnovi čez dve leti oblikuje terensko vozilo. Prav v tem je naša skrivnost, saj oblikovalci znotraj Mercedesa vplivamo tudi na tehnična razmerja. Če bi o vseh merah odločali samo inženirji, bi bili Mercedesovi avtomobili precej drugačni.

Kako napeta so pogajanja med tehničnim in oblikovalskim oddelkom?

Pri novi generaciji razreda A smo imeli precej svobode, zaupalo nam je tudi vodstvo, saj so poslovni izidi potrdili, da je naš dizajn pravi. Prej nam je bilo težje, ker nismo imeli nobenih dokazov, da bo naša strategija delovala, toda zdaj tudi tekmeci priznavajo, da verjetno noben oblikovalski oddelek nima toliko veljave kot ravno mi pri Mercedesu. Odločitve sprejemamo v majhnem krogu ljudi. Upravni odbor sestankuje dvakrat na mesec, v njem je pet glavnih šefov, a besedo ima tudi naš oddelek. Velikanska prednost je, da se sploh lahko pogovarjamo, kajti pri drugih znamkah se takoj vidi, da o vsem odločajo inženirji. Če je neki avtomobil na pogled malce čuden, to nikakor ne pomeni, da oblikovalci niso imeli boljše ideje, ampak da je bilo vse podrejeno inženirjem.

O katerem letu se pogovarjate na sestankih?

Zdaj se pogovarjamo o avtomobilih leta 2020 in 2021. Ti avtomobili so tako rekoč dokončno oblikovani, oblikovalci pa že rišemo za leto 2022 in naprej.

Se potem celo dolgočasite med spremljanjem današnjih avtomobilov, saj jih poznate že nekaj let?

Za nas je vedno ultimativni test, ko avtomobil prvič vidimo na cesti v primerjavi s konkurenco, zato nam ni nikoli dolgčas. Zraven vidimo tudi odziv ljudi, tako v živo kot na internetu, prvi jasen pokazatelj pa je uspešnost na trgu čez eno leto.

Kdaj veste, da je na avtomobilu dovolj linij?

Naše načelo je: če ti je avtomobil všeč, odstrani eno linijo. In če ti je še vedno všeč, odstrani še drugo. Ko smo leta 2012 predstavili razred A, mi je veliko ljudi reklo, da gre Mercedes v napačno smer s preveč linijami in preveč natrpano zunanjostjo. Toda vedno sem govoril, naj raje počakajo, da bodo videli skupno podobo vseh naših avtomobilov, kajti naše limuzine imajo precej manj linij, z drugo generacijo pa smo jih nekaj odvzeli tudi pri kompaktnih modelih. Avtomobil je namreč dosegel pozornost, zato je zdaj pri razredu A v ospredju večja funkcionalnost; prtljažnik je recimo širši in gre vanj tudi otroški voziček.

Mercedes tako nima več avtomobilov samo za upokojence.

Zagotovo ne. Najboljši dokaz je, da smo številka ena in da smo prehiteli oba največja tekmeca. Kljub temu je naš cilj drugačen – nikakor nočemo izgubiti upokojencev, ampak hočemo zraven pridobiti še druge, s čimer se niža povprečna starost naših kupcev. Upokojenci bodo v prihodnje celo vse pomembnejši, kajti zahodne družbe se starajo, poleg tega imajo upokojenci več denarja kot študentje.

Kako je z Mercedesom na Kitajskem?

Pred desetletji smo bili na Kitajskem samo soliden igralec, drugi so bili veliko pred nami, toda zdaj smo jih prehiteli. Vsi vemo, da je evropski trg problematičen, saj rast stagnira, toda na Kitajskem presegamo vsa pričakovanja. Pomembne so tako najdražje limuzine razreda S kot kompaktni avtomobili, saj smo zaradi njih povečali skupno prodajo. Za kitajski trg so sicer značilni podaljšani avtomobili, ki jih izdelujemo samo tam.

Zakaj so podaljšani?

Gre za kulturne razlike in drugačne potrebe trga, saj premožni na Kitajskem sedijo zadaj, ker se ne spodobi sedeti spredaj. V preteklosti so Mercedesove avtomobile za drugim stebričkom samo podaljšali, kar konkurenca še vedno počne, toda če najprej oblikuješ krajši avtomobil, ki je nato samo podaljšan, se neskladnost takoj opazi. Pravo razmerje vseh linij je lahko samo eno, zato imamo pri Mercedesu poseben trik – ne podaljšujemo kabine, ampak medosje, zato razširimo tretji stebriček, grafika stranskih stekel pa tako ni nič daljša od prvotne zasnove. Kajti če avtomobil podaljšaš na silo, je kot pes jazbečar. In prav nič nimam proti jazbečarjem, ker je tudi moj pes jazbečar, toda avtomobil, ki je kot jazbečar, res ni lep.

Je torej tudi narava vir vašega navdiha?

Okrogle linije vedno izhajajo iz narave. To so oblike, ki se jih želiš dotakniti, medtem ko ostri robovi nimajo topline in jih nočeš božati. Navdih je tudi človeško telo, da so vse linije v pravem razmerju, v naravi pa je takšnih lepih oblik neskončno veliko.

Kako podrobno pa spremljate konkurenco?

Nikogar ne smeš podcenjevati. Ljudje, s katerimi sem študiral, so razpršeni po vsem svetu in vsi imamo približno enako oblikovalsko znanje, a potem je naš učinek odvisen tudi od vodstva podjetij. Nekateri imamo prednost, ker delamo v najstarejši znamki, kar pa je včasih lahko tudi slabost, ker zaradi velikosti podjetja morda nismo tako odzivni, kot bi bili v kakšnem manjšem. Tekmecev je vsekakor veliko, tudi start-up podjetij, čeprav je serijsko proizvodnjo potem zelo težko postaviti na noge.

Torej čutite, da ste v pravem podjetju?

Veliko je dejavnikov, kako se nekdo poistoveti z znamko – kakšne izdelke ima, kakšno je delovno ozračje, kakšni so odnosi … Tudi pri drugih podjetjih sem se imel lepo, toda pri Mercedesu imam poseben občutek; ponosen sem na vse uspehe in na naš status oblikovalskega oddelka znotraj in zunaj podjetja. Mislim, da sem trenutno na vrhu. Prav zato vseskozi zavračam druge ponudbe.

Imate pri Mercedesu še vedno dovolj izzivov?

Nikakor nam ni dolgčas. Nenehno se razvijajo digitalizacija, avtonomna vožnja in električni pogoni in mi smo del te velike spremembe, ki prihaja.

Toda če nečesa ni, je to treba ustvariti. Ko so prvič povprašali potencialne kupce, kaj si mislijo o ipadu, so vsi rekli, da ga ne potrebujejo, toda kljub temu so ga pri Applu naredili. Kupec ni oblikovalec, zato si mora kreativec domisliti nove stvari in videti v prihodnost. Kupec večinoma samo izbira.

Kateri projekt vas najbolj navdušuje?

Veliko stvari je … in večine ne smem izdati! V ospredju so vsekakor električna vozila. Že s konceptnim avtomobilom EQ smo približno nakazali, kako si predstavljamo prihodnost. Marsičesa še ni na trgu, zato smo pred velikim izzivom, in ker nimamo prave primerjave, ne vemo, ali smo zadeli v črno ali ne. In naša dosedanja uspešnost ni nobeno zagotovilo, da bo čez nekaj let uspešen tudi naš novi izdelek.

V tem tednu sem bil na posebni avtomobilski kliniki z našimi kupci, kar pripravljamo na vseh glavnih trgih, v ZDA, Evropi, na Kitajskem ... Kupcem pokažemo nov model in jih povprašamo za njihovo mnenje. Mi smo ves ta čas nekje zgoraj in obračamo kamero in mikrofone, da spremljamo odzive ljudi, kaj si mislijo o novem modelu, ki ga ni videl še nihče drug.

Kako veste, čigavo mnenje upoštevati?

Prav to je zanimivo, ker nikoli ne veš natančno. Odzivi so lahko povsem negativni, zato se moramo odločiti, ali bomo produkt spremenili ali pa bomo vseeno šli na trg, ker si mislimo, da vemo več kot kupci.

Kako sploh izberete primerne ljudi, da lahko pričakujete konstruktivne odzive?

Kdo natančno izbira te ljudi, ne vem, ker so za to pristojni drugi oddelki. Kljub temu dobro poznamo svoje kupce, koliko so stari, koliko približno zaslužijo, kdo je že kupil pet mercedesov in ima lastno podjetje. Za marsikoga tudi vemo, ali ima kakšen konkurenčni avtomobil in pozna naše področje delovanja. Dejstvo je tudi, da če delamo kliniko za razred S, zraven ne vabimo kupcev razreda A ali študentov.

Toda dva kupca razreda S se lahko precej razlikujeta. Eden je denimo slikar in ima lahko veliko boljši občutek za oblikovanje kot recimo bogat prodajalec železa.

Denar nikoli ne pomeni, da imaš tudi dober okus. Včasih nekdo kupi določen avtomobil, samo da dokaže svoj materialni status, zato ni nujno, da mu je avtomobil v resnici všeč. Mogoče ga je izbral samo zato, ker je videl druge uspešne ljudi, da vozijo takšen avtomobil.

Večkrat tudi slišimo, da je neki avtomobil za ženske. So takšni stereotipi resnični?

Vsaj pri nas ne. Delamo po občutku in lastnem okusu, ki mora ustrezati Mercedesovem poslanstvu. Morda je v določenih razredih med kupci res več moških ali žensk, a marsikaj je odvisno tudi od tega, ali gre za drugi ali celo tretji avtomobil pri hiši. Čeprav gre za podrobnosti, smo ugotovili, da so ženske bolj praktične, saj so jim v notranjosti pomembnejše odlagalne površine. Pri nas doma je tako, da jaz takoj opazim kolesa in platišča, žena sploh ne. Njej je najpomembnejše, da je notranjost svetla, brez črnih in temnih površin. Ampak jasno je samo nekaj – ko resnično zadeneš z zunanjo obliko, je ta avtomobil všeč moškim in ženskam.

Lahko oblikovanje kdaj izklopite iz svojih misli?

Nikoli nisem delal od devetih zjutraj do petih popoldne, ko bi odložil svinčnik in odšel domov. Tega v mojem poklicu ni, vsaj če si zraven s strastjo. Ko delamo serijske avtomobile, moraš zraven upoštevati sto različnih zakonov, boriti se moraš z inženirji, paziti na stroške … Vse te probleme nosim s seboj domov in razmišljam o njih.

Kdaj v dnevu imate najboljše ideje za oblikovanje?

O določenih linijah sem celo že sanjal, ampak pri nas ni čisto tako kot pri umetnikih, čeprav imamo tudi mi obdobja, ko imamo več idej, in obdobja, ko ni pravega navdiha. Prav tako včasih kakšno idejo dobimo šele v kinu ali ob kozarcu vina, toda pri nas je potrebno nenehno delo. Vsak dan moramo pokazati napredek, drugače ne bi mogli slediti rokom. Za skoraj leto vnaprej vem, kaj moram narediti do določenega datuma. Proizvodnja ne sme obstati, ker oblikovalec nima prave ideje in navdiha. Ne morem kar iti na morje in reči, da bom imel morda boljšo idejo prihodnji teden. Prav v tem je razlika med nami in umetniki.

Bolje delate pod pritiskom?

Nikoli ne delam pod pritiskom. Mislim celo, da človek ne more delati dobro pod pritiskom, vsaj ne na dolgi rok. Delati moraš svobodno, drugače težko preživiš v našem poslu.