Živahna avtomobilska prireditev na Dunajski

Avtomobilska razstava se je vrnila v Slovenijo in po tistem, kar je na njej videti, se je to zgodilo upravičeno. Seveda ne gre za salon, ki bi se primerjal z velikimi mednarodnim prireditvami, a je na njem vseeno dovolj zanimivega. V naslednjih vrsticah je naš izbor.

Bencinski prestiž

Pozabite na avtomobilsko realnost, kjer teče beseda večinoma o družinskih modelih z glasnimi dizli. Na avtomobilskem salonu se pustimo zapeljevati dragim in veličastno motoriziranim športnim kupejem, kabrioletom in dirkalnikom. Kje začeti? Naj bo prvi v tej družbi mercedes-benz AMG GT R s 4,0-litrskim biturbo osemvaljnikom s 430 kW (585 KM). V primerjavi z običajnimi GT izvedbami ima manjšo maso in bolj dodelano aerodinamiko, kar zadostuje za izstrelitev do stotice v 3,6 sekunde in frčanje z največ 316 km/h. Takšen mercedes je vaš za nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Ali je smiselno izbrati kričeče zelenega, je druga zgodba. Iz koncerna Volkswagen je k nam prispel zelo eliten športnik: rumeno obarvani audi R8 spyder poganja v danem primeru 5,2-litrski desetvaljnik s 397 kW (540 KM) in je 20.000 evrov dražji od stuttgartskega GTR. S podobno mero bencinske čarobnosti navdušujejo porsche 911 GTS s ceno 194 tisoč evrov, nič manj ali še bolj dirkalni nissan GTR in recimo alfa romeo giulia QV. Še bolj adrenalinska utegne biti za nekatere dirkalna bera. Francoske barve zastopata Renaultov pokalni dirkalnik RS01 in Peugeotov 208 R5 slovenske ekipe OPV Racing Cars. Vse prej kot neopazen je Hyundaiev bolid iz svetovnega prvenstva v reliju. Audi se predstavlja že z eno stvaritvijo – nekoč zmagovalnim avtomobilom vztrajnostne dirke Le Mans, ob katerem se zlahka zmehčajo kolena. Če pa govorimo o ceni, je nedvomni kralj tokratne predstave ferrari enzo. Eden najbolj elitnih modelov z vzpenjajočim se črnim vrancem ima na grbi že desetletje in pol, toda gre za avto z motorjem V12, največjo močjo 485 kW (651KM), pospeškom do 100 km/h v eksplozivno kratkih 2,5 sekunde in največjo hitrostjo magičnih 355 km/h. Ne sprašujte, koliko stane. Pred leti so se lepo ohranjeni primerki prodajali za milijon evrov, zdaj je treba zanje odšteti že dva. Bruno Kuzmin

Mestni avtomobili

Enajstletna odsotnost Avtomobilskega salona Slovenije se pozna. Kljub dopoldanskim uram je obisk med delovnim tednom presenetil celo razstavljavce. Pozitivno, da se razumemo. Ne nazadnje imajo obiskovalci kaj videti, tudi nekaj zanimivih avtomobilov kompaktno-mestnega razreda. Meni sta najbolj padli v oči Fordova nova fiesta, ki nosi še oznako njihove prestižne znamke vignale, in Seatova nova ibiza, ki je postala znotraj elegantejša. Škoda, da je bila fiesta zaklenjena in zato nisem imel možnosti sesti vanjo – menda je še prototipna izvedba ... Zato težko komentiram njeno notranjost, o zunanjosti pa bi rekel, da je privlačna.

Nič dosti ne zaostaja zunanja podoba nove ibize, v katero pa sem se lahko usedel. Najprej sem na armaturni plošči opazil, da so klasične tipke zamenjali z ikonami na sodobnem zaslonu na dotik. Ali je to praktično, bodo pokazali naši testi, lepo zagotovo je. Tudi sedi se dobro, vsaj prvi občutki so takšni, in potniki na zadnji klopi si lahko obetajo več prostora kot pri predhodnici. Le plastika je za moj okus malce pretrda.

Vsekakor bi si tudi nova Nissanova micra prislužila mesto v ožjem izboru mojega nakupovalnega seznama. V nasprotju s predhodnico je spet simpatična in ravno prav športna, zato sem prepričan, da bo – če bo cena prava – prepričala lepo število domačih kupcev. Imajo pa v tem številčno močnem segmentu solidne predstavnike tudi druge znamke. Recimo novi Suzukijev swift je že eden takšnih. Ali toyota yaris. Tudi prenovljeni renault captur bi utegnil pomešati štrene v tem segmentu, čeprav bolj diši po malem SUV. Blaž Kondža

SUV na vse strani

O nezadržno rastočem segmentu športnih terencev in križancev pišemo že skoraj vsak teden. In to se je potrdilo v teh dneh tudi na ljubljanskem salonu. Ogledali smo si lahko najnovejše srednje velike športne terence, ki so prišli oziroma prihajajo v Slovenijo v letu 2017. Po abecednem redu proizvajalcev so to alfa romeo stelvio, audi Q5, renault koleos in škoda kodiaq. Čeprav so še zelo sveži, smo na tak ali drugačen o večino že pisali. Tako je bil na salonu tudi za nas edini pravi novinec renault koleos, ki si torej zasluži, da mu namenimo nekaj več pozornosti.

Formalno je novi koleos druga generacija večjega športnega terenca in pri Renaultu upajo, da bo uspešnejši kot v prvo, ko mu je manjkal predvsem atraktiven zunanji videz. A v resnici je od prejšnjega modela, ki je na trg prišel leta 2007, ostalo le ime, saj je prvega koleosa z zunanjimi merami in zmogljivostmi dejansko nasledil kadjar, ki je, kot je znano, v tesnem sorodstvu z nissanom qashqaiem. Tako je zdaj koleos precej večji od istoimenskega predhodnika in si številne dele in pogonski sklop deli z nissanom X-trailom. Dolg je 467 cm in prostoren tako na sprednjih kot zadnjih sedežih. Renault je z njim zapolnil še zgornji del ponudbe SUV-ov in križancev. Na Gospodarskem razstavišču so predstavili najbolj luksuzno izvedbo initiale. Novinec je povsem v slogu aktualne modelske linije, ki jo je zasnoval Laurens van den Acker, in brez zadržkov lahko zapišemo, da deluje čvrsto, zrelo in predvsem dobro. V aktualnem Renaultovem slogu je tudi ureditev potniškega prostora, z zajetnima sprednjima sedežema in velikim osrednjim zaslonom, ki spominja na tablico. Odvisno od trga ima koleos različne bencinske in dizelske motorje z močjo od 96 do 127 kW (od 130 do 175 KM) ter ročni ali samodejni menjalnik, s pogonom na sprednji ali vsa štiri kolesa; solidne terenske zmogljivosti mu obeta tudi 21-centimetrska oddaljenost karoserije od tal. V Ljubljani razstavljeni primerek je imel 2,0-litrski turbodizelski agregat z največjo močjo 127 kW (175 KM), ki mu napovedujejo normno porabo goriva tesno pod šestimi litri na sto prevoženih kilometrov, in zaradi že omenjenega najprestižnejšega paketa initiale vse, kar si v njem lahko omislite. Gregor Pucelj

Ko MPV postajajo SUV

Med novimi avtomobili, ki jih pri nas še ni na cesti, boste na ljubljanskem avtomobilskem salonu opazili le redke, ki so namenjeni družinski uporabi. Nič nenavadnega, o tem, da se razred enoprostorcev (MPV) krči, pišemo že nekaj časa, pa tudi o tem, da se sodobni družinski avtomobili vse pogosteje ponašajo z izrazom križanci – karkoli že to pomeni. V ta okvir sodi tudi ena od redkih družinskih novosti, peugeot 5008. Čeprav ni več videti kot klasični enoprostorec, je 5008 več kot samo podaljšani 3008. Sprednji del je sicer tako rekoč enak, a zadaj se ponaša s prilagodljivostjo, kakršno sam pričakujem v družinskih avtomobilih. Posamični, enako veliki in vzdolžno pomični sedeži v drugi vrsti ter 780 litrov velik prtljažni prostor dajejo upanje, da do družin prijazna vozila ne bodo kar tako izginila. Dva sedeža v tretji vrsti bi sam lahko tudi pogrešal, a pri Peugeotu pravijo, da ju lahko ne samo položimo v dno, ampak tudi povsem odstranimo iz vozila. Peugeot 5008 je sicer dolg 4,63 metra in je pravzaprav iz razreda kompaktnih vozil prestopil med velike enoprostorce, pardon, križance. Manjši pa je ostal opel crossland X, ki bo v kratkem nadomestil merivo in smo ga opisali že pretekli teden. Tudi ta ima v boljših opremskih paketih vzdolžno pomično zadnjo klop, ki pa je deljiva v manj ugodnem razmerju 60:40. V enakem razmerju deljivo, a nepomično klop ima novi hyundai i30 wagon, ki se ponaša z več kot 600-litrskim prtljažnim prostorom in bo zato zadovoljil družinske očete, ki prisegajo na »klasične« avtomobile. Družinske, a morda še bolj poslovne kupce nagovarjata dve novosti v srednjem avtomobilskem razredu. Opel v Ljubljani prvič predstavlja novo insignio (na novinarski konferenci z mičnimi plesalkami), Volkswagen pa je iz Ženeve pripeljal arteona, ki se bo spopadel s konkurenco srednje velikih štirivratnih kupejev. Na koncu se ne morem izogniti omembi suzukija ignisa, enega najbolj simpatičnih avtomobilov na salonu. Ta 3,7 metra dolgi avtomobilček je več kot primeren za prevoz štirih v mestu, saj se ponaša s prijazno široko odprtino zadnjih vrat, ima vzdolžno premična sedeža in po želji celo štirikolesni pogon. Me prav zanima, kako se bo obnesel v praksi, a glede na videno gre za eno lepših avtomobilskih presenečenj, čeprav v najnižjem razredu. Tudi kar se tiče cene ... Boštjan Okorn

Koncept in alternativa

Skoraj si ne bi drznili pričakovati, da bo kateri zastopnik v Ljubljano pripeljal kakega izmed najbolj svežih študijskih avtomobilov, ki se ukvarjajo s prihodnostjo. Tudi volkswagen budd E je svojo svetovno premiero doživel že nekj nazak, potem sta ga nasledili še dve študiji I. D., za kateri trdijo, da še bolj nedvoumno napovedujeta večji prodor električnega pogona in tudi možnost avtonomne vožnje. A tudi Budd E je še vedno zanimiv, gre za velikega električnega enoprostorca – dobro je, da ta prostorska zasnova vsaj v konceptih še ostaja. Je pa zaklenjen (menda je bila izdelava tega unikatnega primerka hudo draga) in si lahko notranjost, v kateri naj bi nekoč počeli še veliko drugega in ne le vozili, ogledamo na računalniku. Smo pa na sosednjem stenskem prikazu videli, kako bo delovala bodoča generacija VW električnih avtomobilov, ki da bodo z enim polnjenjem baterije zmogli skoraj takšno razdaljo kot zdaj dizel s polno posodo goriva. Nedaleč stran je za nakup na voljo e-golf s podaljšanim dosegom, ki pa je vseeno še kar daleč od prej omenjenih obljub, prav takšen je v sosednji dvorani renault zoe z izboljšano baterijo, pa pri Hyundaiu ioniq electric. Ioniq je na ogled tudi kot hibrid, ki jih ima sicer največ Toyota. Je pa na razstavi še nekaj konceptov, kot Oplov mali GT na temo nekih bodočih oblik športnih avtomobilov, tudi avtonomni modeli, kot prirejeni audi A7 v tehnološkem paviljonu. Pa električni modeli– Avantcar je na ogled postavil teslo model X, ki pa ni koncept, ampak že nekaj časa proizvodni električni športni terenec z nezgrešljivim drugim parom dvižnih vrat. Kako delujejo, smo si že lahko ogledali, žal pa obiskovalci ne morejo sesti v kabino, ki ni ravno običajna. Se mi zdi, da bi si tak poseben proizvodni avtomobil, če je že tu, zaslužil lepšo postavitev in stik z ljudmi. Ampak to je že druga tema. Gašper Boncelj