Tiskane izdaje
Lokve - Minuli konec tedna se je na Lokvah trlo obiskovalcev. Kako tudi ne, saj gre za edino smučišče v novogoriški občini, kamor zaradi bližine radi zaidejo tudi gostje iz sosednje Italije. Že res, da snega na manj kot tisoč metrih nadmorske višine ni bilo ravno v izobilju, a nizke temperature v tem tednu napovedujejo, da bo prihajajoči konec tedna povsem drugačen.
Na Lokve so že pred desetletji zahajali številni ljubitelji smučanja, sankanja in teka na smučeh. Sledilo je dolgo obdobje stagnacije neizkoriščenega turističnega potenciala, ki pa je z oživitvijo nizkovrvne vlečnice za otroško smučišče, ki ni obratovala več kot desetletje, vendarle dobilo nov zagon. Letošnjo zimsko sezono na Lokvah pričakujejo dobro pripravljeni: novogoriška občina je namreč lansko jesen vlečnico predala v upravljanje Javnemu zavodu za šport Nova Gorica, ki mu je uspelo pridobiti še teptalec snega, snežne sani, snežni top, zaščitne in pregradne ograje ter brunarico.
Uredili so vse potrebno, da smučišče lahko tudi zasnežujejo, a jim je načrte drugi konec tedna v januarju, ko je bil napovedan začetek obratovanja vlečnice, prekrižal načrte dež, minuli konec tedna pa odjuga. Nizke temperature v tem tednu napovedujejo boljše čase. Uroš Jug, direktor Javnega zavoda za šport Nova Gorica, pravi, da so z zasneževanjem smučišča že začeli, saj so razmere za umetni sneg v tem trenutku naravnost idealne.
Ta konec tedna se zato po njegovih ocenah ni bati, da vlečnica ne bi delovala, poskrbeli bodo tudi za izposojo smuči. Vlečnica bo v primernih snežnih razmerah obratovala ob koncih tedna in praznikih od 10. do 16. ure, ob delavnikih pa od 12. do 16. ure. Za dnevno otroško smučarsko vozovnico bo treba odšteti šest, za odrasle pa osem evrov. Cena za dnevno smučarsko vozovnico za tečajnike znaša le štiri evre, popoldanska smučarska vozovnica pa stane pet evrov za otroke in sedem evrov za odrasle. »Za prve smučarske zavoje so Lokve odličen teren, za sprehajanje in rekreacijo prav tako,« meni Jug.
Omenjene pridobitve pa niso edine, s katerimi na Lokvah pričakujejo letošnjo zimo. Uredili so tudi krožno progo za tek na smučeh v drsalni tehniki, prav tako naj bi v kratkem zaživelo novo sankališče. »Sankališče nameravamo urediti na gozdni poti na Poldanovec, primerljivo pa bo s tistim na Mangrtu ter zato primerno le za polnoletne oziroma otroke v spremstvu staršev. Ljudi bomo na vrh sankališča pripeljali s terencem, prav tako bomo organizirali izposojo sank. Čakamo le še na dovolj debelo snežno podlago,« priznava Patrik Kresojević, ki je s skupino štirih mladih zanesenjakov letos okrepil tudi kulinarično ponudbo Lokev.
V penzionu Planota, ki domuje v stavbi nekdanjega Paradisa, ponujajo lokalno hrano, uredili pa so tudi 25 ležišč. »Povezali smo se tudi s tukajšnjih kmečkim turizmom. Minuli konec tedna, ko je bilo na Lokvah po mojih ocenah najmanj dva tisoč ljudi, so obiskovalci pojedli prav vso hrano, ki smo jo pripravili. Takšnega dneva, kot je bila na Lokvah minula sobota, v štirih mesecih še nismo doživeli,« zadovoljno pripoveduje Kresojević. Dodaja še, da si ponudbo Lokev želijo še razširiti z drugimi družabnimi dogodki, koncerti, predavanji in športnimi kampi v poletni sezoni, predvsem pa bi ljudi radi ponovno povezali z naravo. »Lokvam bi z raznoliko ponudbo radi dali nov zagon,« zatrjuje.
Resnici na ljubo je treba priznati, da v z gozdom obdani dolini na severozahodnem delu Trnovske planote, le kakšnih dvajset kilometrov oddaljeni od Nove Gorice, čakajo že dolgo. A biserov, ki jih tu velja odkriti, ni malo: Lokve z okolico ležijo na kraškem svetu, zato tu ni izvirov in tekočih voda. V preteklosti pa je bilo na tem območju več stoječih voda, tako imenovanih kalov ali lokev, ki so nastali zaradi nepropustne ilovice in so jih prvotni prebivalci uporabljali za napajanje živine. Do danes sta ostala le še dva kala, eden od njiju se imenuje Goveji kal in leži na severovzhodnem delu vasi.
Na tem področju so se v preteklosti ukvarjali še z gozdarstvom in oglarstvom, s škafarstvom ter steklarstvom: v Mojski dragi so tako še vedno vidni ostanki glažut, muzeja škafarstva pa na Lokvah tudi ni težko odkriti. Hiperaktivnega turizma tu resda ne boste našli, mir pač. In seveda možnosti za sprehode v naravi: z Lokev se je namreč mogoče povzpeti na Veliki Vrh ali Škol (1190 m) na njegovi severni strani, na Mali Češevik (1104 m) ali Ilovico (1166 m) na vzhodu, na Prezren (1128 m), ki na Lokve gleda z južne strani, na Trogarski hrib na jugozahodu, medtem ko na severozahodu pogled proti Grgarju zastirata Črni vrh (1066 m) in Koprivnica. Planinske steze vabijo še na 1303 metrov visoki Poldanovec, nekaj višji Mrzovec ali Mali Golak, ki je s 1495 metri tudi najvišji vrh tega območja.
Pokrajina v osrčju Trnovskega gozda je po mnenju mnogih pravljična vse leto. Spomladi ozelenijo drevesni predori nad kolesarskimi potmi in pešpotmi. Sence velikih krošenj ponujajo pribežališče tudi pred poletno vročino, jesenske ognjene barve pa obiskovalce vabijo na sprehod in jih počasi pripravljajo na zimsko idilo...
