Pod pritiskom in v prostem padu

Ob visokih vodah v gumijastih škornjih v teater notranjskih kraških polj. Dve ali tri ure so premalo.

sre, 20.01.2016, 18:00

Visoke vode so pravi čas za potep na namočena kraška polja, če pa ta pobeli še sneg, je doživetje enkratno. Prejšnji teden smo se odpravili v Loško dolino in na Cerkniško polje, v učilnico, bogato z zgovornimi primeri »delovanja« krasa, divjih kraških bruhalnikov in vrtincev nad zalitimi požiralniki.

Lepo vreme po večjem dežju je pravi čas za obisk Notranjskega parka in Loške doline. Dve ali tri ure bodo za brkljanje po cerkniških in loškodolinskih vodah premalo, prava izbira bo svetli del dneva. Če boste tam že zjutraj, boste od svetlob, senc in ptic na vodni gladini očarani, mir pa je tam ves dan. Obujte si gumijaste škornje, spremljajo pa naj vas radovedneži naravoljubci, tisti, ki radi brodijo po vodi in stikajo za luknjami.

Iz potoka v jezero

Svojo notranjskokraško vodno avanturo lahko začnete v Cerknici, lahko pa tudi na drugem koncu, tam, kjer se začnejo zbirati vode reke sedmerih imen. V tem primeru bo treba prevoziti vso cesto od Unca skozi Cerknico, Grahovo, Loško dolino in čez mejo do Prezida oziroma do izvira Trbuhovice. Od tam boste vodo spremljali v smeri njenega toka, v dinarski smeri, proti Planinskemu polju. Voda, ki je padla na tla na Hrvaškem in tam s Trbuhovico vred ponikne, prvič pridre na plan na drugi strani državne meje. Pa ne že na Babnem polju, kjer še ne sili iz tal. Na dan bruhne šele na vzhodnem robu Loške doline, pri žagi pri Vrhniki pri Ložu, kjer dobi ime Veliki Obrh. Pod kolovozom je njegov, zaradi žage umirjeni izvir, nad kolovozom pa ob visokih vodah oživijo bruhalniki, vodne gobe, ki jih ustvarja velika količina vode, iztisnjene iz tal. Vrhnika, hiše skoraj v vodi, se ogledujejo v njeni mirni gladini. Postojte na kamnitem mostu nad hitro vodo Velikega Obrha, ki ne da miru bujnemu rastju. Prebivalci sosednjega Markovca ne bodo pozabili predlanskega Velikega Obrha, ki je iz romantičnega potoka prerasel v jezero.

Veliki Obrh vijuga čez polje do svetega Jakoba v Pudobu in pod mostom naprej po polju do malega brata. Ta izvira v gozdnem bregu vzhodno od gradu Snežnik. Obogatijo ga vode iz bruhalnika pri gradu – v stoletnih vodah tako izdatno, da šolarje med Šmarato in Iga vasjo prevaža gasilska »mornarica«. Obrh, od sotočja Malega in Velikega naprej en sam, priteče do zahodnega roba polja, kjer si je pot, ki mu jo zapira hrib, na njem pa vas Dane, utrl skozi Golobino v kraške podzemne rove, špranje, lezike. Golobina je bila še pred tednom zalita, mirna, motno zelena, o vodnem izginjanju v podzemlje pa so pričale naplavine, ki so na gladini risale vrtinec.

Prava vodna simfonija

Lahko gremo gledat še bajer pri Viševku pa manjše izvire v Ložu in Podložu, tam, kjer izvira Brežiček, potok, ki napaja Obrh, spomladi pa gosti pupke in žabe. Lahko pa se podamo na drugo stran hriba in gozda, na Cerkniško polje. Čez cesto od cerkvice svetega Kancijana v spodnjem delu Gornjega Jezera si spet nadenemo škornje in krenemo po kolovozu po robu polja nazaj v smeri Loške doline.

Tam, kjer nam voda ne pusti kar čez travnike, se je ognemo po gozdnem bregu. Znajdemo se na robu zalitega zaliva, v teatru mirne vode, ki se zlatí ali srebrí, odvisno od tega, kateri del sončnega dneva je. Že čisto v zatrepu si začnejo slediti kraški izviri Obrha. Na dan silijo najprej v obliki kake vodne gobice, vode, ki si je pot utrla skozi krtino, nato pa čedalje večje vode, ki kot potok privre kar sredi poti ali kot bruhalnik peneče se vode iz brega. Domačini vedo, kateri izvir so Čolniči, Kotrljaš ... Mi samo ugibamo, preveč jih je. Prispemo do močnega izvira vode, Cemuna, ki bruha izpod korenik starega drevesa in skale in od koder voda burno odvijuga mimo drugih starih, izjemnih dreves na že zalito ravnico. Na koncu nas pričaka vodna simfonija, izvir Pod stenami, bruhajoče obilje kristalne vode. Tu se začne Cerkniško jezero.

Pričofotamo nazaj k svetemu Kancijanu, prečkamo zalito polje po cesti, mostu do Laz. Za nekatere se Obrh pod mostom prelevi v Stržen. V daljavi na vodi počivajo labodi. Krenemo po gozdni cesti, kjer se vznožje Javornikov spogleduje s Cerkniškim jezerom. Od Laz proti Loški dolini voda mezi iz Laškega studenca, od Laz proti Zadnjemu kraju pa se vrstijo izviri svete Ane in Tresenc, Otoški Obrh, Mrzlek, Vranja jama, ki je bila pred tednom zalita. In tu smo že v Zadnjem kraju, jezerskem zalivu, ker voda v suši nazadnje ponikne in se spremeni v ribiško reševalno postajo. Izjemoma se je to zgodilo tik pred novim letom. Zadnji kraj je ob suši tudi za medveda pogrnjena miza, saj ribiči ne morejo na požiralnikih pobrati vseh rib. Zdaj je ta zaliv ves v visoki vodi, zarasli s trstičevjem. Krogi vodne gladine brez trsja pričajo o požiralnikih pod njimi.

Bruhalnik Suhadolca prejšnji teden ni bil bruhalnik, ki bi z vodo bruhal tudi črne slepe race, kot je poročal Valvasor, pač pa je bil zalit z vodo, ki priteka izpod Javornikov. Suhadolco imajo radi potapljači, ki so to vodno jamo raziskali več kot 800 metrov globoko. Mavric, ki me spremlja s fotografskim aparatom, pove, da je nekega jutra tu pričakal in fotografiral divjo mačko. Vozimo se naprej proti zahodnemu koncu jezera. V daljavi na jezerski gladini spet vidimo mirujoče bele labodje kepe. Letos je na jezeru odgnezdila labodja družinica s petimi mladiči. A ni labod ptič, s katerim bi se v Notranjskem parku hvalili. Raje naštejejo 33 vrst ptic, zaradi katerih je Cerkniško polje v Naturi 2000, in omenijo še približno 240 drugih vrst ptic, ki se med svojimi selitvami po hrano in počitek spustijo na jezero. Orel belorepec je celoletni prebivalec, race tudi, če je le dovolj vode, tu pa zdaj prezimujejo mali žagarji in zvonci.

Poligon za potapljače

Prispemo nad Svinjsko jamo, na koncu pa še nad Malo in Veliko Karlovico, požiralnike na robu, kamor izginja večina Cerkniškega jezera. Po bregu navzdol, previdno, da ne stopimo na telohov cvet, se spustimo do Velike Karlovice, ogromne jame pod skalo. Splezamo pod obok in pod ploščo, na katero so vklesana imena ljudi, ki so poskušali po človeški meri ukrotiti žive vode in jo z jezom uničili. Lahko pa se iz Laz vrnete v Gornje Jezero in se odločite še naprej stikati in broditi po mirnejših in dostopnejših izvirih. V bruhalnikih Štebrščice za Lipsenjem pridre voda iz Bloške planote in iz Križne jame. Izvir Žerovniščice je miren kot pri nekdanjem mlinu, kjer se v podzemlje zajeda dolga vodna jama, poligon za potapljače. Sledijo mu izviri Grahovščice, Martinjščice, svetega Vida in Marije Magdalene, nad katerim je nekoč stala cerkev. Zadnja jezero napaja Cerkniščica, edini površinski jezerski napajalnik.

Dan je prekratek še za potep po Rakovem Škocjanu in PIaninskem polju. Tam se vidimo ob naslednjih visokih vodah.

***

PO KRAŠKIH POLJIH ...

 

Tematske nedelje

Notranjski park pripravlja program za tematske nedelje, ki se bodo začele maja. Vodniki bodo udeležence seznanjali z naravno in kulturno dediščino Notranjskega krasa. V programu sodelujejo tudi lokalni turistični ponudniki, na primer Tur servis iz Cerknice, ki oddaja kanuje za vožnjo po jezeru. Sedež parka in Tica Cerknica je v stolpu na Taboru, zgodovinskem jedru Cerknice, kjer je tudi spomenik raziskovalcu Cerkniškega jezera Janezu Vajkardu Valvasorju. V času tematskih nedelj pa se sedež Tica preseli na vstopno točko na Cerkniškem jezeru pod vasjo Dolenje Jezero.

Jezerski hram

Pri Kebetovih v Dolenjem Jezeru imajo maketo, na kateri je prikazano delovanje Cerkniškega jezera, tradicionalnega cerkniškega drevaka in druge jezerske materialne dediščine.

Kako spoznati Kras

Najbolj temeljito s kolesi (izposoja Rentthegreen), jezera tudi s kanuji (Tur servis Cerknica). Loško dolino je mogoče spoznati po krožni Poti dediščine Loške doline, dolgi 22 kilometrov. Po Babnem polju vodi Pot iz Babnega Polja do Goričic; ŠD Planjava Babno Polje organizira pohod po njej vsako tretjo soboto v maju. Vsako zadnjo nedeljo v januarju, in tudi letošnjo bo tako, pa Jure Kordiš iz Gorenjih Poljan pripravlja dveurni vzpon iz Viševka do Gorenjih Poljan, najviše ležeče vasi južno od Ljubljane z razgledom čez Loško dolino na Cerkniško polje.

Hiša izročila

To je izobraževalni center za nesnovno kulturno dediščino, ki jo je v nekdanji oljarni v Dolenji vasi odprla Ljoba Jenče.Ogled znamenitosti

Vodeni ogledi gradu Snežnik, polharskega muzeja v grajskih pristavah, Križne jame v organizaciji Društva ljubiteljev Križne jame ... V bližini te se lahko povzpnete še na Križno goro nad Ložem, poiščete ostanke gradu Šteberk ali cerkvico svete Ane iz začetka 15. stoletja v naselju Sveta Ana. Več je mogoče izvedeti na Ticih Lož (08/160 28 53) in Cerknica (01/709 36 36).

 

Opazovanje medveda

Miha Mlakar iz Markovca organizira fotolov in opazovanje medveda: SlovenianBears.com.

Turistične kmetije

Večinoma ponujajo sobe in apartmaje, kmetija Levar v Dolenjem Jezeru spanje na seniku in vožnjo s konjsko vprego po jezerskih poteh; na kmetiji Logar v Žerovnici pripravijo skutne štruklje s sadnimi omakami, domačo hrano ponujajo tudi na samotni kmetiji Tekavča ograda pri Lipsenju, kmetija T'Dolenj v Lazah pri Gornjem jezeru likerje in druge posebnosti, Kontrabantar iz Dolenje vasi in Kandaretovi iz Starega trga pri Ložu ježo konj. Dobro pico z razgledom na jezero je mogoče dobiti v gostilni Herblan v Gorenjem Jezeru ...

Prijavi sovražni govor