Tiskane izdaje
Ålesund je poznan po zelo dobro ohranjeni arhitekturi art nouveau, ki je s svojimi detajli lepo vidna tako v jutranjem soncu kot v popoldanski nevihti. Mesto so po požaru, ki ga je zajel leta 1904, obnovili, do danes pa skrbno ohranili podobo mestnega jedra. Več o tem si lahko ogledamo v mestnem muzeju Ålesund, ki pa ni edini zanimivi muzej v mestu. Tu so še ribiški pa polarni muzej Aarvak, muzej pohištva Møbelmuseet in zgodovinski Sykkylven. Mesto so od nekdaj zaznamovali tudi ribiči, saj še danes več kot polovico svetovne proizvodnje polenovk izvozijo iz pristanišča v Ålesundu. Kraj slovi tudi po družabnem dogajanju, saj ga množica festivalov in drugih dogodkov postavlja ob bok glavnim norveškim mestom.
Po mestu in okolici
Mesto, ki leži tik ob morju, si je najbolje ogledati peš, najlepše pa je, ko s kajakom zaveslamo po glavnem kanalu Brosundet, ki se vije med najstarejšimi hišami in znamenitim mostom. Po 418 stopnicah se lahko povzpnemo tudi na razgledno točko Fjellstua. Tu na hribu Aksla se nam pogled odpre na celotno okrožje Ålesunda, vse do prvih fjordov, višjih hribov in številnih majhnih otokov v okolici. Malo ven iz mesta se lahko zapeljemo do nagrajenega akvarija Atlanterhavsparken ali pa do muzeja na prostem Sunnmøre. Ta ponuja zanimive eksponate starih stavb in plovil, kjer med drugim hranijo vikinško ladjo Borgundknarren. Iz mesta je z gumenjaki dosegljiv tudi otok Runde, kjer je rezervat za ptiče.
Wild life Sea Safari omogoča ogled tudi drugih morskih bitij. Ko se vrnemo v staro mestno jedro, pa si obvezno privoščimo Bacalao de Noruega, lokalno ribjo specialiteto. V slabem vremenu si mesto lahko ogledamo iz vlakca, ki kroži po njem, ali pa se odpravimo na avtobusni izlet v smeri fjordov. Ne glede na vreme je skoraj nujen ogled otočka Godøya, ki leži tik pred mestom. Divja obala, unikaten rdeče-bel svetilnik in še bolj markantna razgledna točka nad vasico Alnes.
So fjordi začetek ali konec morja? Ob odkrivanju njihovih skrivnosti se nam odpre še več podobnih vprašanj. So dramatični, spektakularni, avtentični in povsem unikatni. Med drugim so stičišče granitnih sten, ledenikov (Nigardsbreen) in morja. Edinstvena bitka narave. Globoki so več kot tisoč metrov, prav tako visoko in še više pa se nad njimi dvigajo tudi stene. Široki so lahko tudi nekaj kilometrov, Sognefjord pa sega kar 205 kilometrov v notranjost dežele. Domačini so si ob njih ustvarili domove, ki tvorijo idilične ribiške vasice. Pred stoletji so po njih pluli Vikingi, danes pa razkošne potniške ladje s turisti in redne trajektne linije.
Geirangerfjord, eden najlepših fjordov, kamor plujejo potniške ladje, sodi na Unescov seznam kulturne dediščine. Veliko je tudi manjših ladij, za prevoz športnih navdušencev, ki na krov prinesejo ribiško opremo, smuči ali deske, opremo za deskanje in celo gorsko kolo. Ladja te iz centra Ålesunda po fjordu pripelje globoko v notranjost dežele, tam pa so možnosti za tovrstne aktivnosti neomejene. Ena izmed njih je tudi morski kajak, s katerim se poleg skoka vanj najbolj zbližamo s črnim fjordom.
Življenje z naravo
Ne samo pozimi, tudi čez leto Norvežani več kot dihajo z naravo. Okolica Ålesunda ponuja več kot dovolj možnosti popolnega odklopa v naravi. Domačini so od mladih nog vajeni aktivnosti, kot so družinska potepanja po gorovjih in divja kampiranja, ribolov pa imajo že tako in tako v genih. Iz tega je bilo treba le še narediti ponudbo in zgodbo ter vse skupaj ponuditi gostom.
To jim več kot uspeva. Urejene pohodne in plezalne poti vabijo planince, ribiški izleti po Severnem morju pa navdušujejo številne ribiške goste. Jadranje in morski kajak sta del klasične ponudbe, med bolj svežo in atraktivno ponudbo pa sodi morsko raftanje. Hitra in dinamična vožnja z gumenjaki tik ob obali je polna adrenalina. Bolj mrzla različica aktivnosti je surfanje v hladnem Atlantiku. Le redki so deskarji med turisti v teh krajih, zato lokalci uživajo v samoti in dobrih valov jim nikoli ne zmanjka. Pravijo, da poleti niti ni tako zelo mraz.
Ko pritisne
Smučarska vozovnica Alpepass pokriva vsa smučišča v bližini Ålesunda, na voljo pa je tudi smučarski avtobus, ki vozi iz centra mesta. Trenutno najbolj privlačna ponudba je ski&sail (smučaj in jadraj), kjer z barko izpluješ iz centra mesta, nato pluješ po fjordu in se od tam povzpneš na zasnežene vrhove. Na voljo so nam tereni, ki so dostopni le iz fjorda, kar pomeni, da bomo na turi čisto sami. Zelo ekološko smučanje, sploh v primerjavi z različico heliskiing , ki je na Norveškem sicer prepovedana. Vrhovi ležijo blizu morja, zato so vremenske in snežne razmere precej specifične. Za vse bolj zahtevne ture je zato priporočljivo najeti lokalnega gorskega vodnika. Najbolj tradicionalni pa so večdnevni izleti na pohodnih tekaških smučeh, za premagovanje dolgih razdalj. Norvežani kot izumitelji smučanja so tako in tako vedno na smučeh, pravijo, da se z njimi že rodijo. Ne vem sicer, kaj na to rečejo deskarji, ki jih tam tudi ni malo.
