Tiskane izdaje
Toliko možnosti se odpira, ko prečkaš italijansko mejo in se na avtocesti usmeriš proti Benetkam. Kam v pestri beneški deželi? Na pustni karneval, morda še naprej na kulturni potep do Vicenze in Verone, mogoče do Gardskega jezera? Na jug, do neskončnih peščenih plaž in tudi pozimi prijetnih temperatur? Zima je, mahnem jo na sever, do Belluna, ki odpira vrata kraljestva mogočnih Dolomitov.
Neskončne kilometre smučarskih prog in užitkov ob slavnih vrhovih ponujajo Dolomiti, na Južnem Tirolskem in v Trentinu s številnimi svetovno znanimi središči, a vseeno mnogi prisegajo na beneški del okoli Belluna. Mnogim se zdijo najbolj romantični, zlasti zaradi številnih vasic na poti v osrčje teh mogočnih gora, navsezadnje pa predstavljajo tudi vrhunec z najvišjo točko na Marmoladi (3344 metrov), kraljici Dolomitov. Najlepši vrhovi sveta, kristalno čist zrak, neokrnjena divjina skupaj s prijetnim ambientom in neverjetnimi barvami, ki jih sonce ustvarja skozi dan.
Na 450 kilometrih smučarskih in 350 kilometrih tekaških prog lahko vsak najde kaj zase. Resda se jih največ zateče v olimpijsko Cortino d'Ampezzo, San Pellegrino ali pa zaradi Sellaronde tudi v množično obiskano Arabbo, ki se združuje z Marmolado in njenim ledenikom Piz Boè (3152 metrov), kjer je smuka mogoča vse dni v letu. Hitra kabinska žičnica te v le nekaj minutah popelje od Malge Ciapele (1440 metrov) do Punte Rocce (3269 metrov), nato pa sledi slaven 12-kilometrski spust.
Manj znana Civetta
Množicam manj poznana so smučarska pobočja med Civetto (3128 metrov) na eni strani in Pelmom (3168 metrov) na drugi. Alleghe, Selva di Cadore, Zoldo in Palafavera so že vrsto let dobro poznani mnogim slovenskim smučarjem, zlasti iz Primorske radi zaidejo na družinska smučišča, zjutraj na sončno Fertazzo, v mesečini na Zoldano. Brez gneče in s prijaznimi cenami je lahko smuka na 80 kilometrih prog skoraj tako (ali pa še bolj) kakovostna kot na bolj obljudenih smučiščih. Alleghe je tudi izhodišče pohoda po znanih dolomitskih bojiščih iz druge svetovne vojne (Giro della Grande Guerra), mnoge pa privabi tudi idilično jezero, ki ga popoldne po smuki napolnijo drsalci. Menda je v vasi zraslo že kar nekaj odličnih italijanskih hokejistov. Ljubitelji smučarskega teka se medtem lahko zabavajo na 50 kilometrih prog med Zoldom in Val Fiorentino.
Še bolj mirno je v vasicah San Vito, Borca, Vodo in Cibiana di Cadore, ki se dvigajo do le 1000 metrov nadmorske višine, skupaj pa v njih živi okoli 3000 prebivalcev. A skupaj tvorijo prisrčno turistično letovišče, s hoteli in počitniškimi stanovanji za vse okuse in denarnice ter s peščico smučarskih prog, a dobro povezavo do Cortine. Tisti manj aktivni v muzejih spoznavajo kulturno dediščino regije ali pa se ob tamkajšnjih dobrotah prepuščajo kulinaričnim užitkom.
Na smučeh je mogoče doseči tudi prelaz Pordoi (2239 metrov), a ko se sneg na njem stopi, je še bolj priljubljen med kolesarji. Dolomiti so meka za cestne kolesarje, med tamkajšnjimi serpentinami se vsako leto vije tudi karavana Gira d'Italia. Ena najbolj znanih tur je prečkanje štirih prelazov: čez Sello, Campolongo, Gardeno in Pordoi, ali pa tura Marmolada, ki prečka prelaza Fedaia in San Pellegrino ... Druge poti, a z enako, če ne še bolj idilično panoramo, po pobočjih Dolomitov ubirajo gorski kolesarji, tisti, katerih domet v kolesarjenju je le lažji izlet, pa raje izberejo manj zahtevne poti, ki jih v Benečiji prav tako ne manjka, še zlasti je izbira pestra okoli Gardskega jezera, steze pa tudi iz Dolomitov peljejo vse do Benetk.
Adrenalinsko in počasno
Posebno poglavje beneškega turizma so tudi slikovita jezera, z gladine katerih v jasnih dneh odsevajo mogočni gorski vrhovi. Naj bo zima ali poletje, obisk katerega od njih je vedno lahko doživetje. Idealen postanek na poti proti Bellunu in Dolomitom je jezero Santa Croce. Resda se ne more primerjati z veličino Gardskega, po dolžini meri le štiri kilometre, po širini pa dva, a je vendarle drugo največje v pokrajini. V obalnih vasicah med Alpagom in Nevegalom je še mogoče najti tipično arhitekturo, kamnite vrstne hiše s terasastimi strehami, tam, kjer še niso zrasla letovišča, je obala prijazna za kampiranje.
Med najbolj znanimi kampi je Sarathei, kamor se zatekajo tako družine kot ljubitelji adrenalinskih športov. Poleti namreč na gladini jezera mrgoli jadralcev, windsurfarjev, kajtarjev, z Dolade sull'Alpaga se spuščajo jadralni padalci, kar je menda prav posebna izkušnja. Ob sapi termičnega vetra (ko se izravnava temperatura med zračnimi masami gorskih vrhov in vpliva Sredozemlja) je vedno veliko svežine, dodaja jo tudi neokrnjena narava, ki se je je turizem vseeno dotaknil manj kot na Gardi. Jeseni in spomladi tako jezero preplavijo ribiči na lovu za postrvmi, ščukami in krapi, pozimi ga umiri ledena skorja.
Dežela od zemlje do nebes, kot se oglašujejo v Benečiji, prav posebno vrsto počitnic ponuja tudi s tako imenovanim počasnim turizmom. »Snemite uro, izklopite mobilni telefon, odjavite se s facebooka in ugasnite računalnik. Odkrijte nov način sprostitve, ko čas teče drugače,« vabijo v tihe kotičke, stran od stresa in množic, hotelov in gostega prometa. Počasi je ključna beseda za polnjenje baterij v napetem ritmu vsakdanjega življenja, globok vdih svežega zraka, meditacijo ob zvokih ptičjega petja in žuborenja potokov. Spomini z obiska beneških lepot bodo tako imeli drugačen odsev.
