Do gostov s pohorsko ustrežljivostjo

Topla zima ni v prid žičničarjem in turističnim delavcem. »Na Rogli nam je kljub temu uspelo sezono začeti 28. novembra. Odtlej sodelavci brez pritoževanja delajo vse noči in zasnežujejo ter utrjujejo smučišča,« pravi Barbara Soršak, direktorica Uniturja, turističnega dela zreškega Uniorja.


Turistična destinacija Rogla s Termami Zreče občasno in po krivici ostaja nekoliko zapostavljena. A med domačimi in tujimi obiskovalci, ki so jo kdaj obiskali, se dober glas očitno vztrajno širi. To potrjujejo podatki o rekordnem obisku. Prejšnjo zimo so na Rogli, tudi zaradi ugodnih snežnih razmer, sklenili šele 9. aprila. Imeli so 118 smučarskih dni in našteli 180.000 smučarjev, kar je največ med domačimi smučišči. Obiskalo jih je kar 16 odstotkov več smučarjev kot v zimi pred tem. Tudi hoteli in koče na Rogli in v Termah Zreče so bili lansko zimo zasedeni od 80- do 85-odstotno, imeli so skoraj 80.000 prenočitev. »Na to smo v Uniturju zelo ponosni,« poudarja Soršakova in zatrjuje, da se zaveda tudi, koliko pomenita prijazna beseda in nasmeh.

Pozneje, ko za konec dneva na Rogli stopimo v hotel Natura na kavo, nas res sprejme prijazna uslužbenka in šele na našo pobudo se zaplete v kratek pogovor. Kakor velika večina zaposlenih v zreškem turizmu je domačinka, na delo prihaja z bližnjega Skomarja. Ko omenimo, da je hotel lep in urejen, pritrdi, da to opazijo mnogi gostje.

V zimi 2014/15 so na Rogli prihodke povečali za dvanajst odstotkov, dober obisk se je nadaljeval vse leto 2015. »Lani smo imeli na Rogli šest odstotkov, v Termah Zreče pa dva odstotka več prenočitev. Ohranili smo število prenočitev domačih gostov in povečali število tujih, kar je posebej spodbudno,« pravi direktorica Uniturja. Finančnih težav nimajo; prihodke so leta 2015 povečali za osem odstotkov ali za 1,34 milijona evrov.

Pristni okusi Rogle

»Za uspešno se je pokazala tudi prilagoditev gostinske ponudbe na Rogli temu, kakšni gostje obiskujejo posamezne koče in gostinske objekte na smučiščih. Ob smučiščih, ki so namenjena družinam z majhnimi otroki, je ponudba prilagojena najmlajšim, drugje, kjer se zadržujejo izkušeni smučarji, so na voljo regionalni pridelki in kuhinja – takšna restavracija je v koči na Jurgovem. Tam ponujamo lokalno hrano pod blagovno znamko Okusi Rogle. Na Koči na Pesku s planinskim vzdušjem, ki jo imamo v najemu od Planinskega društva Oplotnica, pa imamo naše tipične jedi,« opisuje sogovornica povečanje prihodkov tudi pri zunajpenzionskih prihodkih. Izbira za vsak okus sega od vrhunske kulinarike v hotelih ter domačnosti – sredi hotelov Rogla in Planja, v katerih jedru so ohranili nekdanjo kočo pod planoto Planja, jo poimenovali Stara koča in v kamin naložili polena – do picerije ob zgornji postaji sedežnice Planja.

Njihovi zaposleni so uspešni tudi na tekmovanjih; na lanskem gostinsko-turističnem zboru v Novi Gorici so dobili srebrna priznanja za vinskega svetovalca, za jedi v kotličku, združena ekipa Rogle in Term Zreče pa še za pripravo in postrežbo slavnostnega menija. Ob predjedi, sladici in vinih so za glavno jed pripravili popečene telečje ličnice, polento s tartufato, peno zelene, rdeče pese in medu, maslo telečjega mozga, timijanovo omako, ocvrt list žajblja in slanino ...

Preprostejša značilna jed, pohorski lonec, za katerega so pred desetletjem vedeli le domačini, pa je prav zaradi prizadevanj pohorskih turističnih zanesenjakov postal slovenska značilnost. Južni del pohorskega pogorja z Roglo se razprostira tam, kjer so lahko skupaj trčile narodne jedi na žlico. Zato pohorski lonec združuje tri vrste mesa kakor bograč, ješprenj iz ričeta ter gobe iz gobove juhe pa seveda Slovencem tako ljub krompir ...

Pohorski sklad narave

Na pobudo Uniturja v tem delu Pohorja skrbijo tudi za naravo. Leta 2009 so spodbudili ustanovitev sklada za naravo Pohorja, h kateremu sta pristopila zreška občina in republiški zavod za varstvo narave. Na Rogli od vsake prodane smučarske vozovnice v sklad odštejejo cent, od prodanih vozovnic za tekaške proge pa deset odstotkov vrednosti. »Želimo si sodelovati pri naravovarstvenem ozaveščanju in trajnostnem odnosu do okolja,« pojasnjuje Barbara Soršak. S strokovno pomočjo zavoda za varstvo narave so doslej s sredstvi sklada na Rogli postavili informacijske in označevalne table in v enem izmed hotelov uredili informacijsko sobo, vsako poletje pa pripravijo otroški tabor z naravovarstvenimi vsebinami. S fotografskim natečajem spodbujajo k spremljanju Pohorja v vseh letnih časih, potem izdajo koledar in natisnejo razglednice. Letos bodo s pomočjo sklada prenovili Škratovo učno pot tako, da bo pohodnikom približala pohorsko naravo.

Soršakova pravi, da bi lahko imeli tudi več turističnih postelj, a zadnja leta investicijam niso bila naklonjena. Zato so se odločili za strategijo poudarjenega prilagajanja ponudbe željam gostov.

Zabavno dričanje

Opredelili so se za družinsko smučišče in tako so letos na smučišče Uniorček začeli postavljati športni park za učenje snežnih športov za otroke in smučarje z gibalnimi težavami. Na smučišče so postavili pravljične figure in zanimive prepreke, vrtiljak in tekoči trak namesto vlečnice. Komur je to premalo, pa se lahko tudi sredi zime med zasneženimi smrekami spusti po jeklenem sankališču Zlodejevo pod hoteloma Planja in Rogla ter izkusi še malo adrenalina. Ko si ogledujemo sankališče, se dogajajo značilni prizori: najprej v sanke z otrokom sede poglavar družine, za njim se opogumi mati, v drugem krogu pa se otroci že vozijo sami in skrbni upravitelj sankališča jih zadržuje: »Malo bomo še počakali, preden vas spustim na progo, vaša mamica pred vami močno zavira.«

Čeprav na Rogli zadnja leta niso gradili, kolikor bi želeli, jim je uspelo odpreti nov športni hotel Natura. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi obnovo hotelov Planja in Rogla. Za zdaj ostajajo pri reku, da je najboljši gost zadovoljen gost, in se s pohorsko ustrežljivostjo posvečajo predvsem ugodju obiskovalcev.