Dragulj, ki se dviga tik nad Donavo

Parlament velja za eno največjih znamenitosti Madžarske
Objavljeno
13. junij 2018 11.15
Posodobljeno
13. junij 2018 11.13
Madžarski parlament je pravi arhitekturni čudež. Foto Reuters
Mitja Felc
Mitja Felc
V središču Budimpešte se tik nad mogočno Donavo dviga dragulj, ki mu ni para – madžarski parlament. Mogočna lepotica je po nekaterih merilih druga ali tretja največja parlamentarna stavba na svetu. Že od zunaj se kaže v vsej svoji lepoti, dih pa jemlje tudi bleščeča notranjost.

Madžarski parlament sodi med največje budimpeške znamenitosti. Madžari so upravičeno ponosni na njegovo arhitekturo, notranjost pa razkažejo tudi javnosti. Tako so organizirane vodene približno 45-minutne ture po parlamentu, kjer vam razkrijejo marsikatero zanimivo skrivnost.

Če lahko sprehod po parlamentu ovekovečite tudi s fotografskim objektivom, pa je to prepovedano v prostoru, kjer hranijo madžarsko kraljevo krono, ob kateri vedno stojita dva častna stražarja. Ta vsakih pet minut simbolično zamahneta s sabljo. Vodniki po parlamentu opozorijo obiskovalce, naj se zaradi zamaha stražarjema ne približujejo preveč, da se morda ne poškodujejo. Premik sablje tako lahko precej preseneti kakšnega tujca, ki ali ni poslušen ali pa celo nima ustrezne tehnične naprave, s katero posluša navodila vodnika. Gostje v parlamentu so lahko tudi priča menjavi častne straže.

Impozanten je tudi glavni vhod v parlament, s širokim pozlačenim stopniščem in umetniškimi deli. A ga uporabljajo le ob izjemnih dogodkih, denimo ob kakšnem protokolarnem obisku, simbolično pa se skozenj ob sklicu novega parlamenta sprehodijo tudi novoizvoljeni poslanci.
 

Skrb za kadilce


​Kako se časi in navade spreminjajo, pričajo tudi odlagališča za cigare v preddverju dvorane madžarskega parlamenta. Poslanci so po razpravah tukaj prižigali cigare, puhnili nekaj dimov, jih odložili in se vrnili na debato v dvorano. Brez težav so ob vnovičnem predahu vzeli svojo cigaro, saj so bila odložišča oštevilčena. A je popolna prepoved kajenja zadala končni udarec tovrstni navadi in tradiciji. 

Kar 268 metrov dolgo palačo z mogočno kupolo so gradili med letoma 1885 in 1905 po načrtih arhitekta Imreja Steindla v novogotskem slogu. Ima dve popolnoma enaki krili. V parlamentu med drugim hranijo madžarsko kraljevo krono, ki je na ogled tudi obiskovalcem. Parlament je po končani gradnji veljal za največjega na svetu, a ga je pozneje po velikosti prehitel (vsaj) parlament v Bukarešti.

Zunanjost in notranjost zgradbe izražata velike ambicije osamosvojenega kraljestva, izjemen narodni ponos, junaško preteklost in hkrati pričata o bogastvu, ki ga je v tistem času ustvaril madžarski industrijski razcvet.