Fenomen povsem nemške dežele v severni Italiji

»Dobrodošli v Bolzano, Bozen, Bulsan!« Po izvozu z avtoceste vas bo na svetlobni tabli pričakala dobrodošlica v treh jezikih. Kako v treh, se boste vprašali? Na ozemlju Južne Tirolske, tam kjer severna Evropa sreča južno Evropo, namreč živijo tri narodne skupnosti: nemška (70 odstotkov), italijanska (26 odstotkov) in ladinska (štirje odstotki), a uradna sta samo nemški in italijanski jezik (z izjemo dolin v Alti Badii in Val Gardeni, kjer živijo Ladini). Da bi razumeli ta »miks« jezikov, se moramo zazreti v zgodovino, a o tem nekoliko kasneje.

Mediteranski ambient pod Dolomiti

Bolzano leži v osrčju avtonomne pokrajine Južna Tirolska, južno od Merana, ob sotočju rek Talvera in Isarco (Eisack), ki se nato zlijeta v Adižo (Etsch). Sončna lega v ozki kotlini, obdana z vzpetinami oziroma planotami, in mediteranski vpliv, ki sega vse od Gardskega jezera naprej, uvrščajo Bolzano med najtoplejša mesta v Italiji, čeprav na prvi pogled in glede na bližino gora temu ni verjeti. Temperatura je vedno nekaj stopinj višja kot v Ljubljani. Prav blago podnebje pripomore k uspevanju mediteranske vegetacije, ki je v kontrastu z gorato okolico mesta. Še posebej izstopajo slikoviti vinogradi, ki v krogu oklepajo mesto.

Posebnost je tudi nadmorska višina mesta, ki meri le 265 metrov, v okolici pa se ta zelo hitro dvigne na pobočjih, poraslih s skrbno obdelanimi vinogradi, prek planot in vse do vršacev, ki se vzpenjajo više od našega Triglava. Ker je v neposredni bližini gorskega območja, ni presenetljivo, da ga zaradi primernega izhodišča tako za pohodniške in alpinistične kot kolesarske ture v bližnji alpski svet označujejo tudi kot »vrata v Dolomite«. Z okoliškimi vzpetinami (Rennon, Colle, San Genesio) je mesto neposredno povezano s tremi vzpenjačami, s katerimi se predvsem številni turisti v le nekaj minutah pripeljejo v gorsko idilo in občudujejo dih jemajoče razglede na Dolomite. Ker imajo Bolzanini do morja daleč, mnogi radi ob koncu tedna »skočijo na kavo« do Gardskega jezera, podobno kot Slovenci do Obale.

Prav zaradi lege ter stičišča alpske in mediteranske kulture so se tu že od rimskih časov srečevali številni evropski narodi. Od srednjega veka naprej ima mesto pomembno vlogo v trgovini, kar je zasluga bližnjega prelaza Brennero (Brenner), ki s slovito avtocesto A22 poleg železnice vodi čez Bolzano in velja za najbolj obremenjeno transportno os, ki vodi čez Alpe proti jugu.

Benvenuti! Willkommen! Begnodüs!

Marsikdo zmotno meni, da je Južna Tirolska del Avstrije. V resnici je del Italije, v okviru katere ima svojevrsten položaj, deluje kot »država v državi« z lastnim pokrajinskim parlamentom. Skupaj s Trentinom je edina italijanska avtonomna pokrajina, ki danes po več desetletjih trajajočih nasprotjih nemške in italijanske narodnostne skupine velja za vzor urejanja odnosov med manjšinskim in večinskim prebivalstvom. Z borbeno vztrajnostjo so dosegli visoko stopnjo pokrajinske avtonomije, popolno uveljavitev manjšinskih pravic, stalne finančne prilive EU in Italije ter visoko gospodarsko razvitost in bogato kulturno življenje. Izkoristili so potenciale, kljub temu da živijo na obrobju, razvili različne veje gospodarstva, ki temelji predvsem na turizmu, in vzpostavili čezmejno sodelovanje na gospodarski, kulturni, izobraževalni, raziskovalni ravni.

Ravno bilingvizem, Goethejev in Dantejev jezik, daje pokrajini ob osupljivi naravni krajini edinstvenost, poseben šarm in atraktivnost. Na tem ozemlju se tako prepletajo germanski občutek za urejenost in preciznost, zadržana eleganca, italijanski čar ter prisrčna domačnost v gorskih kočah.

Bolzano oziroma Bozen po nemško je pripadal avstrijskemu cesarstvu vse od 14. stoletja do konca 1. svetovne vojne. Leta 1918 je povsem prevladovalo nemško prebivalstvo (90 odstotkov), dokler Italija ni dobila Južne Tirolske za nagrado za udeležbo v omenjeni vojni na zavezniški strani. Takrat se je narodnostna podoba s fašistično oblastjo, italijanizacijo mest in naselitvijo številnih družin iz južne Italije začela spreminjati. Mussoliniju je uspelo v mestih, nikakor pa ne na podeželju, kjer so se mu uprli kmetje in domačo zemljo branili pred naseljenci z juga. Še danes v mestu prevladujejo Italijani, medtem ko sta podeželje in okolica mesta poseljena z nemško govorečimi, ki imajo značilen južnotirolski dialekt. Ljudje se še vedno počutijo bliže Dunaju kot Rimu.

Da bi občutili mestni utrip, se je treba podati v njegovo središče po najznamenitejši ulici Via dei Portici (Lauben), kjer je pod oboki polno živahnih trgovin, in na trg Walterplatz, na katerem od leta 1889 stoji kip, posvečen nemškemu viteškemu pesniku Waltherju Von Der Vogelweideju, ki je v 12. stoletju živel v okolici Bolzana. Fašistična oblast je leta 1935 spomenik prestavila v park na rob mesta, po 2. svetovni vojni pa so ga Tirolci spet postavili nazaj na glavni trg, kjer po besedah domačinov varuje izvirno nemškost Bolzana.

Na drugi strani, kjer se stikata stari in novi del mesta, ki so ga postavili Italijani, stoji na Trgu miru slavolok zmage. 30 metrov visoki slavolok iz belega marmorja je zasnoval arhitekt Marcello Piancentini, oblikovalec izrazito fašistične arhitekture, ki je med drugim zasnoval tudi urbanistični načrt »novega« Bolzana. Trg se je od odkritja slavoloka leta 1928 ob Mussolinijevi navzočnosti do leta 2001, ko je o imenu trga odločal krajevni referendum, imenoval Trg zmage. To gre še danes v nos nekaterim, predvsem starejšim Italijanom, ki si želijo nazaj zmagovitega imena, nasprotno pa zdajšnje poimenovanje trga za Tirolce pomeni veliko žalitev, saj so Italijani deželo dobili za mizo na Dunaju brez boja.

V slikovitem starem delu mesta ne smete obiti po 2. svetovni vojni obnovljene gotske stolnice iz 16. stoletja, ki je znana po številnih freskah iz 14. stoletja in 65 metrov visokem zvoniku, romantičnih ter obokanih ulic in slikovite tržnice Piazza delle Erbe (Obstplatz) z Neptunovo fontano. Tu vam bodo nevsiljivi prodajalci ponudili lokalno zelenjavo in sadje.

Trgovski centri se v Bolzanu niso razpasli, saj jim zakonodaja prepoveduje njihovo gradnjo, zato je središče mesta bolj živahno. Pisana množica turistov z užitkom poseda ob popoldanski kavici ali sladoledu. Nočnega življenja v mestu ni prav veliko, tudi lokali in bari se ločijo na tiste, kjer se zadržujejo nemški, in na tiste, kjer se zadržujejo italijanski prebivalci mesta.

Ker pa obisk Bolzana ne pomeni le ogleda številnih kulturnih znamenitosti, temveč tudi pokušanje pestre kulinarike s tipičnimi jedmi, se v prikupnih restavracijah ne boste mogli ogniti številnim dobrotam in niti pokušanju lokalno pridelanih vin, kot sta lagrain in sant magdalener. Prebivalci Bolzana in na splošno Južne Tirolske slovijo tudi po svoji pristni prijaznosti in neizmerni vljudnosti.

Ena prvih stvari, ki jo je opaziti, je dobro organizirana kolesarska mreža, ki jo domačini s pridom izkoriščajo za pot v službo in po opravkih. Kolesarske poti vodijo ne samo v center mesta, temveč so odlično speljane tudi po mestni okolici do bolj oddaljenega Merana in naprej proti dolini Venosta (Vinsgau) ali na jug prek vinske ceste vse do Trenta.

Ledeni mož na ogled

Turistična atrakcija mesta, 5400 let stara ledeniška mumija Ötzi, ki privablja tisoče obiskovalcev, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. Ledenega moža so odkrili leta 1991 v Ötztalskih Alpah v bližini meje z Avstrijo in danes znanstvenikom pomeni ključ za raziskovanje načina življenja ljudi tistega obdobja. Nedaleč stran, le pet minut hoje čez mestni park, se ob reki Talveri nahaja še Ötzijev inštitut, ki domuje na sedežu Evropske akademije EURAC. V njem so še drugi inštituti, ki so se zapisali raziskovanju alpskega sveta, biomedicini, multilingvizmu, obnovljivim virom energije, Stalni sekretariat Alpske konvencije idr. Glavna izobraževalna inštitucija je od leta 1998 nedvomno trojezična univerza (nemška, italijanska, angleška), ki je mestu pripela naziv univerzitetnega mesta.

Ogleda vredni so nedvomno še številni gradovi (Roncolo, Mareccio), največ pozornosti med vsemi pa vzbuja Firmian, muzej, ki ga je goram posvetil sloviti alpinist Reinhold Messner. Potem so tu še Muzej moderne in sodobne umetnosti s prenovljeno zunanjo podobo, Muzej naravnih znanosti, Mestni muzej itd.

Bolzano, ki nosi naziv alpsko mesto leta 2009 (mimogrede, alpsko mesto 2016 bo Tolmin), se redno pojavlja na seznamu mest z najvišjo kvaliteto življenja. Torej, če želite dobro živeti pri sosedih, se morate preseliti v južnotirolsko prestolnico. Brezposelnosti skorajda ne poznajo, stopnja kriminala je nizka, imajo ogromno zelenih površin za rekreacijo. Preostala Italija jim zavida rezultate, prav gotovo pa bolj lagodnega življenja vajeni prebivalci juga Južnotirolcem ne zavidajo marljivosti in vztrajnosti pri delu.

Mesto je ponosno na svojo tradicijo in poreklo, a hkrati nedvomno uspešno sledi toku modernega časa in si prizadeva, da bi postalo pravo evropsko mesto.

Če boste v zimskem času na bližnjih smučiščih ali pa če ne boste vedeli, kam se dati poleti, če v osrčju gora ne bi imeli sreče z vremenom, vas enodnevni obisk mesta prav gotovo ne bo razočaral. Na kratko − Bolzano je majhno, a lepo mesto. Kaj torej še čakate? Podaljšani konec tedna v Dolomitih bi se vam gotovo prilegel.