Tiskane izdaje
Jezersko te dni diha na polna počitniška pljuča. Če drugega ne, bi v alpsko dolinico, v objem skalnatih gora, privabile že prijetne vremenske temperature, ki so kar nekaj stopinj nižje kot v razgretih mestih. Na Jezerskem termometer čez dan le redko doseže tridesetico. Pa ne le to. Jezerjani živijo za turizem, pošteno se zavedajo obilja danosti, ki jim jih je namenila narava, te pa so oplemenitili z bogato tradicijo in jih povezali v pestro turistično ponudbo.
Ko se človek z gorenjskega kraka avtoceste, pri vzhodnem izvozu za Kranj, odcepi v smer Jezerskega, mu je že po nekaj kilometrih vožnje z avtomobilom popolnoma jasno, da se počasi poslavlja od hiteče, v beton ujete civilizacije. Bolj ko se vzpenja po ovinkasti, a dobro vzdrževani cesti, bolj dišeča postaja narava, na vrhu, skoraj na tisoč metrih nadmorske višine, pa se, kot nagrada za vijugasto pot, odpre samosvoja, neizmerno slikovita pokrajina. Zdi se, kakor da je prišlek odkril košček raja, kjer se je mati narava izkazala za še posebno radodarno.
Scena je izjemna. Povsod cvetoči travniki, tropi ovac na pašnikih, tik ob cesti v senci drevesnih krošenj lenobno poležavajo krave, pri jezeru, ki mu poseben lesk daje kulisa še vedno zasneženih gora, se sončijo gostje in pasejo poglede na lično urejenih gorskih domačijah, zaznamovanih s pestro zgodovino, ki so posejane visoko pod okoliškimi vršaci. Tam živijo pregovorno prijazni ljudje, ki obiskovalcem radi postrežejo z lokalnimi dobrotami. Tako rekoč nihče ne zapusti doline, ne da bi okusil tradicionalno planšarsko jed masunjek, ki ga pripravijo tako, da med kuho v kislo smetano zamešajo ajdo.
Goste razvajajo še s specialitetami iz ovčjega mesa, s ponosom pa povedo tudi številne legende, vezane na zgodovino kraja in svoje davne prednike. Neradi slišijo, če jih kdo okliče za Gorenjce. Imajo se za Korošce, k temu pa jih spodbuja dobro ohranjen deželni kamen, postavljen pred tablo za začetek Jezerskega, ki jim kaže, kje je bila zgodovinska meja med Kranjsko in Koroško deželo.
Neokrnjena narava
Jezerjani so veseli vsakega gosta. »Največ je dnevnih. To so v glavnem slovenske družine, ki otroke pripeljejo na svež zrak, da se sprostijo na prostranih gorskih travnikih,« je povedala Ana Knavs, mlada domačinka, ki to poletje opravlja študentsko delo v Turističnem informacijskem centru Jezersko. Ko smo alpsko dolino obiskali, se je odlično izkazala tudi kot vodnica po lokalnih znamenitostih. Poudarila je, da so letos zelo zadovoljni tudi z obiskom tujih gostov, ki v njihovem kraju ostanejo po ves teden, nekateri tudi dva ali celo dlje: »Ogromno je Nizozemcev in Belgijcev. Zaljubljeni so v naše turistične kmetije, ki so letos poleti popolnoma zasedene. Precej je francoskih turistov, tudi Čehi so prišli, avgusta pa pričakujemo tudi povečan obisk italijanskih gostov, ki so nam zvesti že vrsto let.«
Ana Knavs iz Turistično informacijskega centra Jezersko. Foto: Tomi Lombar/Delo
Tujce, po Aninih izkušnjah, najbolj navduši neokrnjena narava. »Najbolj jih pritegnejo gore in zanima pohodništvo po okoliških razglednih vrhovih, seveda pa smo zanje pripravili še vrsto drugih razburljivih dogodivščin. Jezersko dolino si mnogi ogledajo s kolesa, nekateri zajahajo konje na turističnih kmetijah, lahko pa si privoščijo tudi vožnjo s čolnom po umetno zajezenem Planšarskem jezeru. Letos smo zanje pripravili tudi možnost najema priljubljenega supa in kajaka, nekateri, najpogumnejši, pa se v jezeru celo okopajo, čeprav ne verjamem, da je voda toplejša od 16, 17 stopinj,« je poudarila Ana.
Tudi naravni vodni izvir ob cesti, kmalu po prihodu na Jezersko, lepo ohladi. Nanj so domačini zelo ponosni. »Strokovnjaki so v številnih analizah odkrili, da jezerska slatina vsebuje veliko manganovih in amonijevih soli pa tudi nekaj ogljikovega dioksida. Zaradi tega je blagodejna za srce in ožilje. A ni je priporočljivo spiti več kot dva decilitra na dan, saj zaradi velike vsebnosti magnezija spodbuja prebavo,« nas je ob studencu kisle vode, kot ji pravijo domačini, posvarila Ana. Tja so jo s cevmi speljali od izvira v gozdu nad Ankovo domačijo, kjer je bila skrita dolga desetletja. »Tako je ljudem bolj pri roki. Naša voda je brezplačno na voljo vsem. Mnogi jo redno hodijo iskat, saj v hladilniku zdrži tudi do pet dni. Izvir še nikoli ni usahnil, čeprav ga vsak dan obišče vrsta odjemalcev. Podobno vodo na avstrijski strani prelaza že več let uporabljajo v termalne namene, našo pa je omenjal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske.«
Peš ali s kolesom, lepote Jezerskega vam v nobenem primeru ne uidejo. Foto: Tomi Lombar/Delo
Živahno dogajanje
Težko bi rekli, da je Jezersko na gosto poseljeno, saj v kraju prebiva le dobrih 700 duš. A v tem poletnem času so prav vsi, na takšen ali drugačen način, vpeti v turizem. Letošnja posebnost so tematski dnevi pod skupnim imenom Jezerska štorja. Ana: »Ja, vsak dan, že od 1. julija pa vse do zadnjega avgusta, se pri nas nekaj dogaja. Vsi dogodki so etnografsko obarvani, z njimi želimo promovirati svojo identiteto, ki smo jo ohranili in jo želimo deliti naprej. Pripravili smo pester preplet dogodkov, ki pomenijo pomembno vez med preteklostjo in sedanjostjo. Vsak ponedeljek ob 9. uri s Šenkove domačije organiziramo zeliščarski pohod z Matejem.
Naši gostje z njim spoznajo marsikatero zdravilno rastlino, nekaj jih naberejo tudi za domov. Ob torkih, prav tako ob deveti, se izpred TIC obiskovalci Jezerskega odpravijo na ogled krajevnih naravnih in kulturnih zanimivosti. Pot vodi ob potoku Jezernica mimo izvira zdravilne mineralne vode, ki jo je seveda treba poskusiti, tako kot nekoč, kar z dlani. Od tod se že vidi cerkev sv. Andreja, ki stoji prav na posebni lokaciji, mimo nje pa se pot nadaljuje proti stoletja stari Šenkovi domačiji, kjer se ukvarjajo s sonaravnim kmečkim turizmom. Popeljemo jih še do etnografskega muzeja v Jenkovi kasarni, mogočni zgradbi iz 16. stoletja. Panoramska pentlja se potem vije mimo Planšarskega jezera in sklene v vaškemu jedru.«
Tik ob cesti v senci drevesnih krošenj lenobno poležavajo krave. Foto: Tomi Lombar/Delo
Poletne srede na Jezerskem so zaznamovane s Čebelarskimi uricami in čebelarjem Jožetom. »Tudi ta dogodek se začne ob devetih zjutraj pred TIC. Čebelar Jože Meško obiskovalcem zaupa skrivnostno življenje drobnih čebel, jih seznani s čebelarskimi opravili, opremo. Mnoge tako navduši, da začnejo čebelariti tudi sami,« je poudarila naša vodnica po dolini in predstavila četrtkova opravila na Jezerskem: »Ob 16. uri se obiskovalci zberejo na Šenkovi domačiji, kjer jim domačini pokažejo potek predelave volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovc, ki je zelo kakovostna in primerna za najrazličnejše izdelke. Pozimi so se na jezerskih kmetijah vrteli kolovrati, med spretnimi prsti gospodinj pa so plesale pletilke. To tradicijo zdaj rade pokažejo gostom. Tudi petki so prežeti s preteklostjo. Ob 20. uri se domači amaterski igralci na Jenkovi kmetiji z velikim veseljem prelevijo v pastirje, furmane in druge pomembne ljudi iz naše zgodovine ter gledalcem predstavijo preteklo življenje v pristni jezerski narečni govorici. Zgodbe, lokalne anekdote je zbral in zapisal Andrej Karničar v knjigi Jezerske štorije. Prej so se dolga leta prenašale le po ustnem izročilu.«
Ovčarski bal
Tudi konci tedna so na Jezerskem privlačni. Ob sobotah, točno opoldne, v hiški ob Planšarskem jezeru pokažejo, kako so si pastirji na planinah včasih pripravljali masunjek. »Kuhajo ga na odprtem ognju, domačini pa kuhovnico z veseljem potisnejo tudi obiskovalcem v roke, ki okusno močnato jed zato na koncu s še večjim spoštovanjem in užitkom pospravijo,« je povedala Ana Knavs in dodala, da so poletne nedelje na Jezerskem posvečene večjim dogodkom: »Za 14. avgusta pripravljamo tradicionalni ovčarski bal, ki bo letos že 58. po vrsti. Ob 11. uri bodo lokalni ovčerejci z gorskih pašnikov pripeljali svojo drobnico, turistični delavci pa bodo gostom prikazali stare običaje, življenje na planini in dela, povezana s predelavo ovčje volne, od striženja, predenja, cvirnanja do pletenja nogavic. Seveda bodo tudi tega dne vsem na voljo masunjek s kislim mlekom in ajdovi žganci z zeljem, sveže ocvrti flancati pa prav gotovo še danes ponazarjajo praznično vzdušje pestrega jezerskega dogajanja.«
