Izgubljena mesta: kjer se lahko igraš, da si Indiana Jones

Skriti zakladi za popotnike, ki imate v krvi malce avanturizma.

Objavljeno
15. september 2015 23.49
Redakcija Tripa
Redakcija Tripa

Odkrivanje izgubljenih mest je sicer posel za arheologe, kakršen je naš sloviti dr. Božo Šprajc, ali pa za filmskega Indiano Jonesa. Marsikatera skrivnost v pragozdu je dandanes z malo truda dostopna tudi navadnemu smrtniku. Lonely Planet je izbral deset »izgubljenih mest«, ki jih je vredno obiskati.

Ciudad Perdida, Kolumbija

Priti do Izgubljenega mesta, kar pomeni Ciudad Perdida v španščini, v deževnem pragozdu Sierra Nevada de Santa Marta je del avanture: strmi vzponi, blatne steze in prečenje rek brez mostov. Zgradili so ga Indijanci iz plemena Tairona med letoma 500 in 700, ob španski konkvisti pa so ga zapustili. Lovci na zaklade so ga odkrili v zgodnjih sedemdesetih letih in pokradli vse, kar se je dalo. Ostajajo le mogočne ruševine.

Angkor Vat, Kambodža

Na impresivno pričevanje arhitekturne veličine kmerskega imperija je šele pred 150 leti po naključju naletel francoski raziskovalec Henri Mouhot. V velikanskem kompleksu, ki je nastajal od 9. do 15. stoletja, je niz templjev, med njimi Angkor Wat, slovite kamnite glave v Angkor Thomu in seveda Ta Prohm, ki je zaslovel s filmom Tomb Raider. Kdor se hoče počutiti malce avanturista in se izogniti turističnim skupinam, pa mora v džunglo, proč od glavnih znamenitosti, denimo do Beng Mealee.

Calakmul, Mehika

Tu boste prej naleteli na opice kot na turiste. Piramide v pragozdu Campecheja, mnoge še napol skrite za rastlinjem, so najvišje v Mehiki. Nekoč je bilo tu eno bogatejših majevskih mest in je tekmovalo s svojim velikim tekmecem Tikalom, onstran današnje meje v Gvatemali. Arheologi se trudijo zaščititi in ohraniti freske živih barv, ki prikazujejo vsakdanje življenje Majev in so bile stoletja skrite pod piramidami.

Perzepolis, Iran

Ceremonialna prestolnica perzijskega imperija je bila ustanovljena leta 518 pr. n. št. Gradili so jo celo stoletje, elegantni stebri, lesketajoče se zlato in monumentalni zidovi pa so pričali o izjemnem bogastvu. Leta 331 pr. n. št. ga je Aleksander Veliki – v maščevanje zaradi požiga atenske Akropole – porušil do tal in šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja so izkopali ostanke: stebre, stopnišča in vhode v nekoč razkošne palače.

Choquequirao, Peru

Macchu Pichuju ne manjka turistov, tudi 2500 jih pride na dan, a le 44 kilometrov stran je Choquequirao – Zibelka zlata v jeziku quechua – ki ga imate lahko sami zase. Topa Inca Yupanqui, sin kraljevskega gradbenika Pachacutija, je to mesto na vrhu hriba zgradil v približno 15. stoletju kot ceremonialno središče in zatočišče za inkovske kralje. Če imate čas, lahko obiščete še bolj oddaljena nahajališča, kot so Hurincancha, Capullyoc in Casa de Cascada.

Petra, Jordanija

Rožnata Petra je bila nekoč glavno mesto nabataeanskega kraljestva. Puščavsko mesto na križišču vzhoda in zahoda je cvetelo kot trgovsko središče, dokler potres v 6. stoletju ni uničil njegovega vodovodnega sistema. Stoletja je Petra ležala zapuščena, dokler je leta 1812 ni uradno spet odkril švicarski raziskovalec Johann Burckhardt. Že samo dostop skozi Siq, dolgi, ozki kanjon, je impresiven, in poleg zaklada (da, tistega iz filma Indiana Jones in zadnji križarski pohod) je obvezen ogled grobov, samostana in žrtvenega oltarja.

Pompeji, Italija


Lava in pepel Vezuva sta leta 79 pokopala pod seboj nekoč cvetoče rimsko mesto Pompeji z več kot tisoč meščani. Mesto je 1800 let ostalo pozabljeno, nato pa so se arheologi lotili izkopavanj. Izpod pepela so se pokazali skoraj popolnoma ohranjene zgradbe – tudi slovita Vettijeva hiša, dom bogatega trgovca – freske, predmeti iz vsakdanjega življenja in celo silhuete žrtev izbruha vulkana z izrazi groze na obrazu.