Ko na »črnem« Reiteralmu poskoči srčni utrip

Čeprav je letošnjo smučarsko sezono narava z belim blagom izredno skopušna, to ne pomeni, da zimski turistični delavci in gostinci prav povsod sedijo križemrok. Umetni sneg je tisti, ki je, denimo, v regiji Schladming-Dachstein na avstrijskem Štajerskem poskrbel za prve letošnje zavoje.

Na območju Schladming-Dachsteina so že na začetku sezone z uporabo snežnih topov povezali vse štiri schladminške hribe. Tako smo brez težav smučali od vznožja gore Reiteralm, ki se dviga 1860 met­rov nad morjem, čez Hochwurzn (1850 metrov) in najbolj priljubljeno in znano smučišče na gori Planai (1906 metrov) do cilja pod goro Hauser Kaibling (2015 metrov). A je treba priznati, da so nas zaradi »umetne« podlage kar močno pekle noge.

Na svetovnem smučarskem zemljevidu

Schladming-Dachstein na avstrijskem Štajerskem je že vrsto let na svetovnem smučarskem zemljevidu, saj ni le prostor za rekreativce, ampak so bili tam že številni svetovni smučarski dogodki. V letih 1982 in 2013 so gostili svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, leta 1993 specialno olimpijado in svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999. Konec januarja bo na vrsti moški nočni slalom, sicer pa so misli že usmerjene v marec prihodnje leto, ko bodo znova gostili specialno zimsko olimpijado.

Schladminška smučarska poslastica ponuja, kot že rečeno, štiri vrhove. Povezuje 123 kilometrov prog (47 kilometrov modrih, 68 kilometrov rdečih in osem kilometrov črnih), najdaljša od vrha gore Hochwurzen v dolino meri kar 7,7 kilometra, sedemkilometrsko FIS smukaško progo Hauser Kaibling pa v enem »šusu« težko presmučajo še tako dobro pripravljeni smučarji.

Če smo večino časa uživali v zarez­ni (po domače karving) tehniki, je srčni utrip močno poskočil ob črnih progah na smučišču Reiteralm. Cel kvartet najzahtevnejših prog zaradi pomanjkanja snega v času našega obiska še ni deloval. Za dobršno mero adrenalina sicer poskrbijo proge z do 80-odstotnim padcem in naklonom 40 stopinj.

Na neki drugi stezi smo izmerili tudi hitrost drsenja po snegu in ugotovili, da niso odveč opozorila, kako previden je treba biti na smučeh, saj so posledice padcev in trkov primerljive s tistimi v avtomobilskih nesrečah. Rekreativec namreč (o tem smo se prepričali na lastne oči) zlahka drvi več kot 60 kilometrov na uro.

Dokaz, da gredo v korak s časom, je tudi brezžična (in brezplačna!) internetna povezava, ki pokriva celotno območje. Wi-Fi doseže tako rekoč vsak košček smučišča, zato vam za povezavo do spleta prek pametnih telefonov ni več treba iskati posameznih točk WLAN ali obiskati katere od gorskih koč.

Ena vozovnica za 760 kilometrov prog

Schladming-Dachstein ponuja zavidljivo število kilometrov smučarskih prog, skupaj s še štirimi regimaji (Salzburger Sportweit, Gastein, Hochkönig, Großarltal) se lahko pohvalijo s 760 kilometri prog in 270 žičniškimi napravami, kar 90 odstotkov prog pa lahko umetno zasnežujejo. Pod okriljem Ski amadé lahko prav vse obiščete z eno smučarsko vozovnico. Ski amadé je tako druga največja smučarska regija v Evropi.

Ob vznožju gore Planai, kjer je ciljna arena za tekmovalce, je že pred leti zrasel sodoben športni center, nasproti pa se bohoti največja diskoteka na smučišču (Après Ski) v Alpah, ki sprejme 2500 gostov. Lahko bi rekli, da posamezni smučarji dobesedno privijugajo v lokal. In čez čas, ko je že trda tema, iz njega večinoma prav tako odvijugajo. Vendar se pripravite, da boste v plesni noči precej obremenili glasilke, saj »pancer tanc« res glasno nabija in je normalna komunikacija skoraj nemogoča.

Pravzaprav se človek po nekaj dneh sprašuje, kaj je napornejše – smučanje po (zahtevnem) umetnem snegu ali obsmučarske dejavnosti v Après Skiju, ko enkrat pade mrak ...