Ljubezen iz pločevink in konzerv

Stran od politike in gruč turistov − kaj imajo skupnega pločevinke in konzerve z Barcelono? Ulično umetnost!

čet, 02.11.2017, 15:00

Barcelonska heavy pop glasbena skupina Las Ruinas v eni izmed svojih pesmi, kjer se prepleta katalonščina s španščino in angleščino, pravi, da »aquesta nit voy a salir por las carrers del Raval, la people no me mira mal« (nocoj se bom zabaval po ulicah Ravala, ljudje me ne bodo grdo gledali). Ne glede na to, če nam je bolj všeč paella ali katalonska fideua, če si za zajtrk privoščimo churrose ali pa se po kosilu posladkamo s katalonsko kremo, v Barceloni vsakdo od nas lahko najde svoj kotiček.

Svoj kotiček je našla tudi ulična umetnost, ki je v mestu tako razvita, da se človeku ob sprehodu po ozkih uličicah včasih zazdi, da se nahaja v muzeju na prostem: od grafita topozračnega balona, ki kasi fasado nekdanje prodajalne premoga, do pop art podob Whitney Houston. A barcelonska ulična umetnost presega tako grafite kot plakate in nalepke in sega vse do pločevink ter konzerv.

Grafit Whitney Houston. Foto: osebni arhiv Anje Pugelj

»Nobody else can do it like you do« (Nihče ne zmore tako, kot ti) je ena izmed misli, ki jo je na svojevrstni način zapisal par, ki od leta 2014 na stene barcelonskih ulic obeša spročila na barvnih pločevinkah. On kuhar, ona gospodinja, a hkrati anonimna umetnika oziroma »pločevinkarja«, kot ju mnogi v šali imenujejo, ki puščata umetnosti, da govori sama zase, brez avstorskega podpisa.

»Nobody else can do it like you do« (Nihče ne zmore tako, kot ti). Foto: osebni arhiv Anje Pugelj

Prvi predel mesta, kjer so se pojavila ta optimistična besedila, je bil Raval, dandanes pa jih lahko srečamo že povsod. Gre za ljubezenske izpovedi, pozitivne želje in stavke, ob katerih se lahko zamislimo. Te se pojavljajo večinoma v katalonščini, španščini in angleščini, sem ter tja pa je opaziti tudi kakšen latinski izrek oziroma kakšno pogosto slišano besedno zvezo v drugem tujem jeziku.

»Un somni fet realitat« (Sanje, ki so postale resničnost). Foto: osebni arhiv Anje Pugelj

»Love is in the air« (ljubezen je v zraku), »carpe diem« (uživaj dan), »jakuna matata« ali hakuna matata (biti brez skrbi, problemov) in »me lata el corazón« (utripa mi srce) − pri zadnjem sta se umetnika celo poigrala z dvojnim pomenom besede »lata«, saj ta lahko pomeni pločevinko ali pa ena izmed oblik pri spreganju glagola uripati − so le nekatera sporočila.

»Pasarán más de mil años, muchos +« (Minilo bo več kot tisoč let, veliko več). Foto: osebni arhiv Anje Pugelj

Konec koncev, umetnost, bodisi na pločevinkah in konzervah ali pa brez njih, je lahko sredstvo revolucije − osebne ali družbene − in anonimna ustvarjalca teh uličnih stvaritev bi se gotovo strinjala z menoj. In če to združimo z mislijo španskega pesnika Antonia Machada, ki krasi tudi eno izmed pesmi Joana Manueal Serrata, da že vnaprej začrtana pot ne obstaja, ampak da pot ustvarjamo sproti, med hojo, dobimo odgovor na številna vprašanja. Mogoče so vsem nam potrebna le drobna sporočila, misli, da si polepšamo naše korake v prihodnost. Molta sort!

Prijavi sovražni govor