Tiskane izdaje
Za ogled Expa med 1. majem in 31. oktobrom si bo večina obiskovalcev zaradi cen vstopnic najverjetneje vzela le en dan. Razstavišče, na katerem se predstavlja 145 držav, poteka ob 1,5-kilometrski glavni ulici, a je zaradi obilice ponudbe, pa tudi gneče, poseben izziv.
Da bi čim bolje izkoristili čas med 10. in 23. uro, ko so odprta vrata, vam ponujamo nekaj praktičnih napotkov, s katerimi vam sicer prav tako ne bo uspelo videti vsega, boste pa vsaj brez dileme, kam na kosilo ali pivo.
Dostop
Najprimernejši in najbolj udoben enodnevni dostop do Expa je z vlakom; iz Trsta jih gre v Milano več na dan, najprimernejši je tisti ob 6.38, ki pride na postajo Expa RHO Fiera ob 11.21. Cene za povratne karte so zelo različne: od 29 do 73 evrov.
Italijanska avtocesta stane od meje 29,5 evra v eno smer, parkirišče 12 evrov (pozor, nekatera parkirišča bliže sejmišču je treba po spletu rezervirati vnaprej). Prve tedne je bila satelitska navigacija, ki bi vodila do razstavišča, skoraj neuporabna. Kdor spregleda kak izhod na avtocesti, pa lahko preveč časa izgubi z iskanjem pravega cestnega dostopa.
Glavna vhoda na razstavišče sta dva na JZ: Triulza in Fiorenza. S te strani pride največ ljudi, saj so v bližini železniška in metro postaja, avtobusna postaja ter parkirišča. Z nasprotne strani (vhod Roserio) je sicer hitrejši dostop do paviljonov, toda tja je mogoče priti le z avtobusi ali taksiji.
Na vhodu vas pregledajo, zato ne imejte s seboj ničesar ostrega ali steklenega, dovoljene pa so plastenke. Predlagamo tudi možnost, da vstopite skozi enega od dva omenjenih vhodov, se sprehodite do konca 1,5-kilometrske ulice in se ogleda paviljonov lotite z desne proti levi (torej od vzhoda proti zahodu) ter tako prehitite tiste, ki izberejo običajno pot.
Če bi radi čim hitreje prišli do slovenskega paviljona (nekako na sredini ulice, blizu glavnega trga, pri Open Air Theatru), je vhod Merlata, kjer je treba rezervirati parkirišče.
Če prihajate iz središča Milana, uporabite javni prevoz. Expo stoji na zadnji postaji rdeče metro linije, posebno vstopnico za metro po 2,5 evra je mogoče kupiti na avtomatih ali kioskih po mestu. Z njo se je mogoče voziti s podzemno, tramvaji in drugim javnim prevozom ter velja 105 minut. Vstopnica ne velja za vlak.
Dnevna vozovnica za Milano stane osem evrov, z njo se je mogoče voziti z mestnim javnim prevozom in vlaki, ki vozijo na Expo in velja za neomejeno število voženj do konca obratovalnega časa tisti dan, ko je bila vozovnica potrjena.
Kateri dan?
Najbolj je Expo oblegan ob koncih tedna, še posebej ob petkih in sobotah, med tednom je manj ljudi, vendar veliko šolskih skupin. Tem se je treba izogniti, sicer lahko zagrenijo ogled in podaljšajo čakanje na vstop v posamezne paviljone. Konec tedna je veliko več obiskovalcev, se pa takrat tudi največ dogaja. Nedelja zveni kot najboljša izbira.
Cenejše vstopnice
Čeprav dnevne vstopnice na samem razstavišču stanejo 39 evrov, je te še mogoče dobiti za manj; na internetu za 34 ali v kakšnem kiosku v Milanu. Ker so trgovci pokupili karte v predprodaji za 27 evrov, jih zdaj ponujajo za 32 evrov. Za sedem evrov si tako raje privoščite kakšen sendvič. Dobiti je mogoče tudi večerno vstopnico za pet evrov, a ta velja le med 19. in 23. uro, večina paviljonov pa zapre vrata že ob 20. uri.
Gibanje po razstavišču
Pripravite se na veliko hoje, primerna obuvala in oblačila. Na glavni ulici je sicer senca, toda pri paviljonih lahko kdaj čakate na soncu. Malo ljudi ve, da okoli Expa kroži brezplačen avtobus na vsakih nekaj minut, ki je ob konicah sicer poln, a je na njem znosno in nam olajša premagovanje večjih razdalj.
Hrana in pijača
Čeprav bi glavna atrakcija na razstavi morala biti hrana, je ta na vseh nacionalnih stojnicah draga in ne ravno izstopajoče dobra. Najmanj priporočamo špansko hrano, ker je draga in ni bila pripravljena tako, kot bi pričakovali. Urugvajski biftek stane 36 evrov. Povprečno japonsko kosilo od 20 do 40 evrov. Tipični iranski riž 14 evrov, iranski čaj z žafranom tri evre.
Zmernejše so cene v vseh servisnih paviljonih, ki jih je več kot deset. Špagete, testenine ali pice je mogoče (skupaj s solato in vodo) dobiti za 10 do 12 evrov. Niti posebni italijanski pavilijon Eataly, kjer se predstavljajo italijanske dežele s svojo hrano, ne ponujajo tako dobrih in okusnih jedi, kot jih znajo sicer pripraviti v Emilii Romagni, Toscani in sicer po Italiji. Še najbolj poceni je menda stojnica na slovenskem paviljonu; ta še nima miz, stolov in senčnikov, jih bo pa kmalu dobila. Slovenija ima najcenejše pivo (malo za tri evre, veliko štiri evre). Kranjska klobasa je sedem evrov, pol klobase pet evrov, istrski fuži s tartufi pa 6,5 evra, šmorn z gozdnimi sadeži (ki so ga zadnje dni hvalili italijanski mediji) pa 3,5 evra. Kave so zelo dobre in po normalnih cenah. Še posebej Illy. Pavilijon trgovske verige COOP pa ponuja poceni hrano in pijačo za malico na ulici.
Za okrepčilo je prijeten tudi nizozemski del paviljona: iz estetsko dodelanih tovornjakov obiskovalcem postrežejo z okusnimi mini palačinkami, nizozemskim krompirčkom in mesnimi kroglicami. Mehika ponuja tacose v kombinaciji z margarito ali mehiškim pivom. Pri Indonezijcih lahko poskusite piščančji satay z arašidovo omako in riževo prilogo.
Najboljši pavilijoni po naši izbiri
Turkmenistan: zaradi razkošne terase
Gabon: zaradi multimedijske predstavitve
Estonija: zaradi gugalnic in klavirja, ki igra sam
Oman: ker je pač grad
Iran: zaradi obilice začimb in vonjav
Nemčija: zaradi izjemne interaktivne multimedijske predstavitve in predvsem odličnega šova na koncu ogleda
Avstrija: ker se je mogoče nadihati svežega zraka v pravem gozdu
Južna Koreja: zelo minimalističen, a izjemno učinkovit paviljon z impresivnim high-tech predstavitvenim filmom
Kuvajt: zaradi pravega akvarija v paviljonu in enkratne predstavitve začimb, ki jih je mogoče vonjati
Kazahstan: ker voditeljica riše zgodbo s peskom po steklu, glavna atrakcija pa je 4D-kino, kjer vas zelo od blizu popeljejo v državo
Dolge so še vrste v paviljon Združenih arabskih emiratov z interaktivno razstavo. Za vstop v japonski pavilijon se v povprečju čaka pol ure, vodenje pa traja 45 minut. V paviljonu so vizualni in svetlobni efekti ter z računalnikom in robotom predstavljena restavracija prihodnosti.
Glede čakanja na vstop izstopajo organizirani Švicarji, ki vam dajo listek, s katerim vas naročijo, kdaj pridete na vrsto za ogled.
Med atraktivne in ogleda vredne uvrščamo še francoskega, zaradi izjemne arhitekture iz lesa in množice francoske razstavljene hrane, in britanskega, zaradi izjemnega vzdušja v hi-tech panju.
Brazilski pa je najbolj oblegan zaradi velike pohodne mreže, pod katero je zelenje, ki ponazarja tropski gozd.
Za male in velike otroke
»Selfiji« v zrcalnih odsevih Ruskega paviljona, slikanje v puhovki z umetnimi morskimi levi na kartonski »čilenski Antarktiki« (fotografijo vam natisnejo in podarijo), sodelovanje v animacijskem plesu ob slovenskem paviljonu, guganje na leseni gugalnici v estonskem paviljonu, risanje s svinčnikom po lutkah v slovaškem paviljonu in obisk predstave Cirque du Soleil Allavita, na oder postavljene posebej za Expo 2015. Vstopnice so od 25 do 35 evrov.
Še to: brezžični internet (WiFi) je na voljo na celotnem območju Expa.
