Na ogled starodavnih rimskih znamenitosti in – smeti

Propadajoče mesto potrebuje čudež. Obiskovalci se pritožujejo nad slabimi javnimi servisi, letališče dela s polovično zmogljivostjo.

Objavljeno
20. julij 2015 22.04
Reuters
Reuters
Rim je postal umazan in neorganiziran. Na oblast letijo očitki, da so se v mestno hišo vtihotapili člani italijanske mafije, raven storitev mestnih služb je porazna, glavno letališče je delno zaprto, nenapovedane stavke pa onemogočajo delovanje že tako in tako slabega javnega prometnega omrežja.

Italijanska prestolnica je več generacij počivala na pretekli slavi, namesto da bi gradila mesto za prihodnost. Dolga leta zanemarjanja, korupcije in birokratskega šušmarstva so močno škodila mestu, v katerem se kažejo nekatere pomanjkljivosti, značilne za vso Italijo.

»Rim se je znašel na robu propada,« pravi Giancarlo Cremonesi, predsednik rimske gospodarske zbornice. »Nesprejemljivo je, da veliko mesto, ki velja za razvito prestolnico, tako sramotno propada.«

Rim je eno izmed največjih evropskih mest, saj v njem živi 2,8 milijona ljudi, ki se lahko pohvalijo, da trgi, vodnjaki, muzeji in cerkve v njihovem mestu spadajo med najlepše na svetu. Vsi si lahko ogledajo starodavne mestne spomenike, vendar se lahko hkrati tudi vsi prepričajo o tem, da ima mesto veliko težav. To je očitno že na glavnem mednarodnem vhodu v mesto – največjem italijanskem letališču Fiumicino, ki poskuša spet normalno delovati po požaru, ki je tu izbruhnil 7. maja letos. Ogenj je zajel samo del enega terminala od treh, vendar morajo več kot dva meseca pozneje vsak dan še vedno odpovedati 40 odstotkov vseh poletov zaradi polemike o ogroženosti potnikov zaradi morebitnih škodljivih snovi, ki so se sprostile med požarom. Sodne oblasti so za več tednov zaprle območje, da bi preverili kakovost zraka, medtem pa so se različne javne službe prerekale o tem, kako stroga merila glede onesnaževanja bi morali upoštevati na letališčih.

Vonj po zažgani plastiki

»Med prerekanjem smo lahko opazovali značilno italijansko vedenje in ravnanje. To med drugim velja tudi za sodne oblasti,« je povedal Vito Riggio, vodja uprave za civilno letalstvo. Vso opremo, ki je bila poškodovana med požarom, bi morali takoj odstraniti, da bi pospešili obnovo terminala, je povedal. »Namesto tega so območje uradno zaprli. Nihče ni smel vstopiti vanj, zato so škodljive snovi še naprej onesnaževale zrak. Tega ni bilo težko razumeti, vendar o tem nihče ni govoril, niti vlada. Mislim, da bi v drugih državah ravnali drugače.«

V uradu državnega tožilca, ki se je ukvarjal s primerom, so povedali, da so odredbo o začasnem zaprtju območja preklicali 24. junija, zato po tem datumu ni bilo več nobenih pravnih ovir za to, da bi letališče spet začelo normalno delovati, čeprav se preiskava nadaljuje. Toda datuma o popolnem ponovnem odprtju letališča še niso objavili in v prostorih, v katerih ljudje čakajo na odhode letal, je še vedno mogoče zavohati vonj po zažgani plastiki.

Še obsežnejša preiskava se je začela v rimski mestni hiši oziroma renesančni palači, zgrajeni po Michelangelovih načrtih in obrnjeni proti ruševinam starodavnega rimskega foruma. Preiskava mafijskega kapitala, o kateri so mediji prvič poročali decembra lani po prvem valu aretacij, je vznemirila Italijo, saj lahko zdaj ljudje domnevajo, da je organiziran kriminal uspeval daleč stran od svojih tradicionalnih trdnjav na jugu države.

Rim, ki je zadolžen za 14 milijard evrov, so lani rešili pred bankrotom z denarjem iz državnih skladov za nujno pomoč. Z vpletenostjo mafije je mogoče pojasniti finančno zmedo, prepisi prisluškovanja pa razkrivajo, da so mafijci nakradli več milijonov evrov na podlagi številnih dobičkonosnih pogodb, ki so jih v mestni hiši podpisali, denimo, za recikliranje papirja ali zagotavljanje zaščite imigrantov.

Italija poskuša okrevati po največji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni, saj se je brezposelnost po treh letih gospodarskih težav povzpela na raven, značilno za sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Medtem ko je realno gospodarstvo nazadovalo, so nezakonite dejavnosti – denimo takšne, kakršne so razkrili v Rimu – doživele razcvet. Precej domnevno koruptivnih dejavnosti je bilo značilnih za obdobje županovanja prejšnjega župana Giannija Alemanna, nekdanjega desničarskega ministra, ki ga zdaj preiskuje policija. Alemanno zanika kakršne koli nepravilnosti.

Toda sodne oblasti trdijo, da so mafijske lovke posegle tudi v sedanjo mestno oblast, ki jo vodi Ignazio Marino, kirurg, specializiran za presaditve jeter, in zaveznik levosredinskega italijanskega premiera Mattea Renzija.

Predzadnji po kakovosti življenja

Marina ničesar ne obtožujejo, vendar so začeli preiskovati več članov njegovega osebja, zato je več mestnih funkcionarjev že odstopilo. Viri poročajo, da so po uradnem pregledu delovanja mestne oblasti ugotovili, da bi bilo treba preklicati približno 30 pomembnih javnih pogodb in objaviti nove javne razpise. Župan Marino je v pismu časopisu Corriere della Sera, objavljenem v ponedeljek, priznal, da je velik del rimske javne uprave »temeljito pokvarjen«. Toda prav tako kakor Renzi poskuša reformirati Italijo in si bo tudi on prizadeval za to, da bo prevetril dogajanje v sklerotičnem Rimu, je povedal. »V mestu se mnogi trdovratno upirajo kakršnim koli spremembam, vendar nikoli ne bom odnehal,« je zapisal.

Na robovih mestnih pločnikov se divje razrašča trava, stavbe pa so na dolgo in široko popisane z grafiti kričečih barv, zato je Marino ta mesec sestavil skupino 500 zaposlenih in prostovoljcev, ki bodo pomagali očistiti zanemarjene zelene površine v mestu. »Rim poka po šivih,« je glavni mestni časopis Il Messaggero potožil na svoji naslovnici. Na drugi strani je poročal o pustošenju podgan v mestnem središču.

Leta 2013 je evropska komisija v svoji raziskavi o učinkovitosti mestnih služb uvrstila Rim na zadnje mesto med 28 prestolnicami Evropske unije. Kljub dobri kuhinji in sončnem podnebju je Rim zasedel predzadnje mesto po tem, kako zadovoljni so njegovi prebivalci s kakovostjo življenja. Atene so bile zadnje. Rim je bil zadnji tudi po tem, kako zadovoljni so prebivalci z javnim prometom. Prometni kaos, značilen za letošnje poletje, gotovo ne bo izboljšal mnenja meščanov.

Vozniki vlakov podzemne železnice so pripravili več protestov, med katerimi so zelo počasi vozili svoja vozila, ker niso bili zadovoljni z novimi normativi, ki urejajo njihovo delo. Župan trdi, da so nova pravila nujno potrebna, da bi z njimi spodbudili storilnost, saj vozniki v Milanu, denimo, delajo 1200 ur na leto, v Rimu pa samo 730 ur. Zaradi spora so vlaki zamujali do 25 minut, potniki pa so se kopali v znoju v najbolj vročem juliju zadnjega desetletja, zato so se na internetu pojavila protestna sporočila jeznih potnikov, ki so stresali svojo jezo na mesto.

Rim je najbolj priljubljen turistični cilj v državi, leta 2014 je privabil približno 10,61 milijona tujih obiskovalcev. Število obiskovalcev se je pravzaprav zmanjšalo v primerjavi z letom pred tem, ko je Rim obiskalo 11 milijonov tujcev, in tamkajšnji prebivalci trdijo, da slabe razmere v infrastrukturi že vplivajo na slabši turistični obisk.

Leta 2016 kar 25 milijonov romarjev

»Vse moje stranke pravijo, da je Rim prelepo mesto, vendar se prav vse tudi pritožujejo nad slabimi mestnimi storitvami,« je povedal Marcello Lazazzera, lastnik manjšega gostišča in prenočišča Domus Cornelia. »Vlaki podzemne železnice nikoli niso točni, postaje so polne žeparjev, na ulicah stojijo kupi smeti. Namesto da bi se razmere izboljševale, je čedalje slabše.«

Razmere se bodo lahko še poslabšale leta 2016, saj pričakujejo, da bo takrat večno mesto obiskalo 25 milijonov romarjev. Ti se bodo odzvali na odločitev papeža Frančiška, ki je to leto razglasil za izredno sveto leto, to pa velja za enega najpomembnejših dogodkov Rimskokatoliške cerkve. Županov urad še ni predlagal strategije, s katero bi se moralo mesto pripraviti na poplavo romarjev, prav tako še ni namenil nobenih dodatnih sredstev, ki jih bodo potrebovali za pokritje posebnih stroškov.

»Papeževe molitve ne bodo zadostovale. Potrebovali bomo Božji čudež, če bi res radi izboljšali razmere v Rimu,« je povedal vodja gospodarske zbornice Cremonesi.