Na smučišče s kopalkami, gorskimi čevlji ali kolesom

Nabor, kaj početi na in ob enem najbolj priljubljenih avstrijskih smučišč, je poleti izjemno velik

ned, 06.08.2017, 12:00

Obdano z gorskimi masivi

Eno od desetih najbolj priljubljenih avstrijskih smučišč Mokrine je obdano s tremi gorskimi masivi: Krniškimi skalami (nemško Gartnerkofel, 2195 metrov) z endemičnim rastiščem koroške vulfenije (odkril ga je koroški botanik Franz Xaver von Wulfen leta 1779), na severovzhodu Konjskim špikom (italijansko Monte Cavallo, nemško Roßkofel, 2239 metrov) na jugu in Velikim Koritnikom (italijansko Creta di Aip, nemško Trogkofel, 2280 metrov) na zahodu. Poleti na njihovih travnatih pobočjih oživijo številne planine, na katerih se pase živina, izjemno priljubljene pa so med pohodniki in (kjer je to dovoljeno oziroma urejeno) med gorskimi kolesarji.

Mokrine - Kako smučarsko središče narediti privlačno tudi poletnim gostom, je vprašanje, ki že vrsto let tare turistične delavce. Tudi zato, ker so ponekod po Evropi zaradi milih in nepredvidljivih zim že močno zabredli v rdeče številke, saj se na zimsko sezono ne gre več zanašati. A se ponekod z vprašanjem, kako oživiti poletni turizem, ne ukvarjajo več, ampak stremijo le k temu, da bi storitve še izboljšali. V Mokrinah (Nassfeldu), recimo, je že tako.

Prijetno presenečenje, je geslo regije Mokrine-Preseško jezero. In to drži kot pribito. Mokrine niso znano smučarsko središče le med Avstrijci in Italijani, ampak zaradi bližine in pestrosti prog izjemno priljubljeno tudi med smučarski navdušenci na sončni strani Alp. Če ste že odkrivali prednosti in čare tamkajšnjih belih strmin, je čas, da Mokrine okusite tudi poleti, saj je nabor, kaj početi, še precej večji kot pozimi.

Avstrijsko-italijanska mešanica odseva na celotnem območju, saj so Mokrine (nemško Nassfeld, italijansko Passo di Pramollo) pravzaprav prelaz (na višini 1552 nadmorskih metrov), ki loči omenjeni državi in povezuje južnoležeči Kanalsko in Železno dolino s severno Ziljsko dolino oziroma kraja Tabljo na italijanski in Šmohor (Hermagor) na avstrijski strani. Na avstrijski strani je cesta ves čas odprta, na italijanski pa ga zaradi geoloških posebnosti pozimi občasno zapirajo za promet. Z obeh strani pa je poleti mogoča prijetna kolesarska tura.

Proti goram ni gneče na cestah

Prav zaradi bližine državne meje ne čudi, da poleg domačih gostov v regiji prevladujejo predvsem Italijani. Tako se, denimo, tudi Stephania z družino že vrsto let vrača sem na poletni oddih. Poudari, da zadnja leta izključno v hotelski kompleks Frankensteiner Hotel & Spa Carinzia (Carinzia v prevodu pomeni Koroška, saj so tudi Mokrine del avstrijske koroške dežele), tik ob spodnji postaji smučarjem zelo znane kabinske žičnice Millennium Express. Stefania se ob pogovoru dotakne tudi aktualne evropske problematike in poudari, da je za turizem izjemno pomembno, da je prost pretok ljudi in ni kontrole na mejnih prehodih. Tako je bila presenetljivo zelo dobro seznanjena s poostreno mejno kontrolo med Slovenijo in Hrvaško, kar je zanjo še eden od vzrokov, da za dopust izbere gorske kraje. »Medtem ko se zdaj mnogi valijo v vročih avtomobilih proti morju, bom jaz po sprehodu kmalu poležavala v zunajem bazenu hotela Frankensteiner in gledala proti čudoviti naravi,« pristavi v smehu. In prav to mnoge goste še posebno privlači, saj imajo od nastanitev do odkrivanja mokrinškega dragulja le nekaj korakov.

Območje Šmohor-Preseško jezero je najzahodnejša občina s slovenskim prebivalstvom v Avstriji in leži na robu slovenskega narodnostnega ozemlja. Zato niti ni bilo takšno presenečenje, ko nam je v eni od restavracij v Tröpolachu, ki leži na vznožju smučišča in prelaza Mokrine, natakar kar na lepem rekel: »Saj lahko naročite tudi v slovenščini.« Še marsikateri kleni Slovenec bi mu zavidal njegovo brezhibno znanje slovenskega jezika. Jan je bil povsem brez tistega značilnega poudarjenega »r« za slovensko govoreče Korošce, zato je bilo še dodatno presenečenje, ko je pojasnil, da tukaj ni le kot sezonski delavec (iz Slovenije in držav nekdanje skupne domovine jih je na teh koncih veliko), ampak je pravzaprav domačin. Tudi on je potrdil, da se poletni turizem pri njih vse bolj razvija, seveda prednjačita kolesarstvo, pohodništvo, ne manjka pa tudi gostov, ki stavijo na bazensko in velneško razvajanje.

Jadrnica na 1900 metrih

Ker se na Mokrine kljub vsemu ponavadi podajo tisti, ki si želijo aktivnejših počitnic, je pohodništvo na vrh smučarskega središča izjemno priljubljeno. Pot ni pretirano naporna, je pa dolga, saj je od spodnje postaje kabinske žičnice Millennium Express (stoji na malo več kot 600 metrih nad morjem) do vrha, ki je na skoraj dveh tisočakih, kar precej višinske razlike. A se da kombinirati, saj sta do končnega cilja postaje Madritsche dve vmesni postaji.

Vrh ponuja možnosti za otroško igro, pohodništvo, vsekakor pa si je dobro vzeti kakšno uro za ogled Vodne poti (Water Trail). Ker je makadamska pot urejena, ne potrebujete prav nobene posebne obutve, sprehod je mogoč tudi z otroškim vozičkom. Gre za pravi avanturistični potep v objemu gora. Na 1,5 kilometra se predvsem najmlajši srečujejo z različnimi zgodbami, povezanimi z vodo, od preprostih fizikalnih pojavih, ki vplivajo, kako si voda utira pot, do tega, kako so se gradili jezovi. Če ste do zdaj jadrnice videli le na morski gladini, jo boste tam na kar 1900 metrih nad morjem.

Na sankaško progo

Če igrala, poleg tega, da so nameščena visoko v gorah, niso noben presežek otroškega sveta, bo vrhunec za mlade in stare poletno sankališče The Pendolino. Spust po kar 2,2 kilometra dolgi poletni sankaški progi je, kot bi se temu reklo, obvezno. Edina slabost je, da je zaradi priljubljenosti večkrat (predvsem ob koncih tedna) kar nekaj časa treba stati v vrsti. Za užitek ne bodo prikrajšani niti najmlajši otroci, ki še niso dopolnili sedem let starosti, saj se lahko po sankališču poženejo v družbi staršev oziroma starejših.

Pendolino je le eden od namigov, kako del poti v dolino preskočiti z gondolo, tisti največji adrenalinski uživači pa to storijo po spustaških (downhill) poteh za gorske golesarje. Če so te rezervirane za najbolj pogumne, drzne in avanturistične, bodo drugi v Ziljski dolini, kamor spadajo tudi Mokrine, našli kar 730 (!) kilometrov gorskokolesarskih poti. Ne samo da imate v hotelih, zasebnih apartmajih in turističnih pisarnah zloženke z opisi 31 različnih gorskokolesarskih poti, na voljo je tudi interaktivna aplikacija s fotografijami, GPS-podatki in drugim, kar vam potep s kolesom olajša in popestri.

Ostanek ledene dobe

Čeprav veljate za aktivne dopustnike, se počitek ob in v vodi še kako prileže. Kar nekaj jezer boste našli v regiji, veliko jih je umetnih, ki jim pozimi pridejo prav za umetno zasneževanje smučarskih stez, in neprimernih za kopanje, je pa nekaj kilometrov vzhodno od Šmohorja prijeten ostanek ledene dobe. Preseško jezero (Presseggersee) je deveto največje jezero v Avstriji, in čeprav se vanj z gora steka mrzla voda, je zaradi nizke gladine čudovita osvežitev v vročih poletnih dneh. Že na začetku poletja se voda lahko ogreje tja do 22–24 stopinj Celzija. V tem tednu, ko vremenoslovci napovedujejo pasjo vročijo, tja do 40 stopinj Celzija naj bi se ponekod dvignilo živo srebro, bo čofotanje v Preseškem jezeru (od karavanškega predora do tja je približno uro vožnje) kot od bogov poslan dar.

In res je, kot pravijo, v Mokrinah vsak dopustnik ali dnevni gost najde svoj osebni vrhunec.

Prijavi sovražni govor