Na zlati obali madžarskega morja

Madžarsko Blatno jezero v južnem Zadonavju resda ni morje, vendar v vročih poletnih dneh, ko vsakdo razmišlja o osvežitvi, to postane. Največje jezero na Madžarskem in v srednji Evropi, dolgo 80 kilometrov in široko od poldrugega kilometra pri polotoku Tihany do 15 kilometrov, je na zemljevidu videti kot dolga ozka paprika, kakršne spletene v dolge kite tu prodajajo na vsaki tržnici. Čeprav je jezero osrednja letoviška točka v poletni sezoni, je regija zanimiva tudi zaradi naravnih rezervatov in vinorodnega okoliša.

Celotno območje je v paleozoiku in mezozoiku zares prekrivalo morje, regija pa je bila poseljena že v železni dobi. Rimljani, ki so prišli sem v 2. stoletju, so jezero poimenovali Pelso in južno od Keszthelya ustanovili svojo postojanko Valcum (danes kraj Fenékpuszta). Za vsa ljudstva, ki so se v naslednjih stoletjih v času množičnih preseljevanj tu znašla, Huni, Langobardi in Avari, je bilo jezero pomemben vir vode in hrane – številnih rib – kakor tudi gradbenega materiala (trstja), iz katerega so gradila svoja bivališča. Prvotni Madžari, ki so prišli sem konec 9. stoletja, so v jezeru videli obrambno črto pred vdori sovražnih ljudstev in še danes je v njegovi okolici veliko vasi, cerkva in samostanov.

Začetki letoviškega turizma

V 16. stoletju je bilo Blatno jezero ločnica med vdirajočimi Turki, ki so zavojevali zlasti južno obalo, in Habsburžani, ki so zasedli severozahodni del. Pozneje, po habsburško-turških vojnah, so v regijo prihajali valovi balkanskih pribežnikov, Srbi, Grki in Hrvati, kakor tudi pripadniki drugih etničnih skupin – Slovaki in Nemci. Kot zanimivost; v prvi polovici 18. stoletja so bili Srbi in južni Slovani v mnogih madžarskih mestih celo najštevilnejši. Nagel gradbeni razcvet v tem obdobju je v nekaterih krajih v bližini Blatnega jezera, denimo v Sümegu, Keszthelyu in Veszprému, v arhitekturnem slogu pustil prepoznaven baročni pečat.

Kraji v južnem Zadonavju ob Blatnem jezeru, med katerimi sta bila med prvimi letovišči Hévíz in Balatonfüred, so začeli sprva privabljati predvsem premožnejše. Razvoj jezerskega turizma se je začel proti koncu 19. stoletja, ko je okoliške vinograde prizadela usodna trtna uš, zaradi katere so bili številni prebivalci prisiljeni preusmeriti svojo osnovno dejavnost. Množično so začeli graditi poletne počitniške domove in jih oddajati v najem, na razcvet turizma pa je še dodatno vplivala zgraditev železnice. Od leta 1920 so letoviški kraji ob Blatnem jezeru vsako poletje privabljali več gostov.

Siófok, madžarska poletna prestolnica

Jezerski počitniški kraji so si na prvi vtis zelo podobni, razlikujejo pa se predvsem po splošnem utripu, ki ga v njih zaznate, tako da lahko med njimi izbirate kar na podlagi svojega počutja. Ljubitelji mirnejših in tihih kotičkov boste najbrž zadovoljni s krajema Keszthely in Tihany, navdušenci nad številnimi zabavišči, poletnimi festivali in koncerti ter glasnimi kampi, kjer bučna glasba odzvanja vse do jutra, pa se boste gotovo ogreli za živahni Siófok v Šomodski županiji.

Velja za največje letovišče na južni obali Blatnega jezera, zelo priljubljeno predvsem med domačini, od katerih jih večina prihaja prav iz Budimpešte, saj imajo v Siófoku svoje vikende. Ko boste enkrat tam ali nemara obiskali katerega od kampov, boste ugotovili, da so med gosti tudi mnogi drugi turisti iz srednjeevropskih držav pa tudi iz vzhodnih – predvsem Ukrajinci.

Privlačnost prijetnih travnatih plaž z dovolj sence pod košatimi jelšami in topoli ter dinamičen mestni utrip sta vzrok, da Madžari priljubljenemu Siófoku rečejo kar poletna prestolnica. Na nekoliko privzdignjen odnos do letovišča pa vsekakor kaže tudi poimenovanje tega dela Blatnega jezera kot zlate in srebrne obale. Ta se v Siófoku deli na svojo zlato (Aranypart) severno in srebrno (Ezüstpart) južno polovico, pregrada pa je kanal Sío, ki so ga zgradili Rimljani v 3. stoletju. Ima posebno funkcijo, kajti Blatno jezero nima naravnega odtoka in je treba vodo po potrebi odvajati skozi kanal v reko Kapos in naprej v Donavo.

V kraju boste našli sodobno marino, od koder v pomladni in poletni sezoni plujejo številne turistične ladjice do priljubljenega polotoka Tihany, po želji pa lahko tu najamete tudi jadrnico, kajak, čoln na pedale ali vodno desko. Kot osrednja vodna športa ob jezerskih letoviščih v zadnjih letih prevladujeta predvsem deskanje in smučanje na vodi z vlečnico. Resnici na ljubo je relativna jezerska plitvina v urejenih kopališčih prava potuha, saj v vodi ni opaziti kaj prida resničnih navdušencev nad športnim plavanjem. Kopalci se v plitki vodi raje namakajo, žogajo, igrajo badminton, lovijo ali preprosto sprehajajo. Najbolj osupljivo je, da vse to lahko počnejo daleč od obrežja, ne da bi zgubili tla pod nogami in bili prisiljeni zaplavati.

Od vodnega stolpa, festivalov do mestnih parkov

Med zanimivostmi, ki jih ob obisku Siófoka gotovo ne boste prezrli, je impozanten, 45-metrski vodni stolp, ki ponuja odličen razgled na mesto in okolico. Na začetku 20. stoletja sta ga zaradi potreb naglo rastočega vodnega turizma zasnovala arhitekta Árpád Guth in Jenő Gergely. Kraj z obilico parkov je zelo primeren za sprehode, saj blagodejna senca drevesnih nasadov blaži poletno vročino, obenem pa se v mestnih parkih vedno kaj dogaja. Poleti je tam veliko glasbenih prireditev in lokalnih festivalov, hkrati pa so tudi čudovito urejeni, z veliko skulpturami, vodometi in igrali za otroke. Posebej izstopata parka Baross in Jókai s privlačnimi japonskimi in angleškimi vrtovi, v mestu pa je vsekakor vredna ogleda tudi sodobna evangeličanska cerkev s prepoznavno krilato streho.

Od jutra do večera je seveda najbolj živahno ob glavni mestni plaži Nagy Strand, kjer mrgoli prodajalcev pijač in prigrizkov. Ti se na triciklih, otovorjenih s košarami sendvičev, kuhane koruze in pločevink s pijačami ter z obvezno madžarsko zastavico, neutrudno vozijo po plaži in opravljajo koristno sezonsko delo. Hkrati je vzdolž plaže še veliko drugih stojnic s hrano, kakor tudi restavracij, kjer lahko pokusite katero od lokalnih specialitet. Veliko poudarka je razumljivo na ribjih jedeh, od katerih tu prevladujejo dušeni som v omaki, ribje juhe, pogosto vam postrežejo tudi krapa, postrv, ostriža, ščuko ali celo jeguljo. Nedvomno sta povsod v ponudbi nepogrešljiva še paprikaš in golaž na različne načine – klasičen kakor tudi iz sladkovodnih rib ali zelenjave.

Vrhunska vina in naravni rezervati

Regija je zaradi vulkanskega gričevja ob zahodni obali jezera in pogorja Villány na jugu ena najbolj vinorodnih dežel na Madžarskem, zlasti okoliš med krajema Balatonfüred in Csopak, kjer je doma belo vino svetovnega slovesa, pinot gris. Sicer pa od vin v regiji Blatnega jezera prevladujejo predvsem rdeča: merlot, modra frankinja, portugalka in kabernet. Ljubitelji vin se lahko popeljete po panoramski vinski cesti med krajema Villány in Siklós, ki ponekod na terasastih pobočjih ponuja čudovit razgled. Tu si je mogoče ogledati številne, tudi zelo stare stiskalnice za vino, med katerimi so nekatere s konca 18. stoletja.

Poletni počitniški oddih ob jezeru je vredno obogatiti tudi z obiskom katerega od rezervatov, ki so za južno Zadonavje neprecenljivega pomena. Omembe vredno je barje Kis-Balaton (Mali Balaton) ob ustju reke Zale, ki je raj za ljubitelje divjih ptic in nekaterih redkih rastlin. Naslednji zelo znan je narodni park Donava-Drava z bujnim pragozdom Gemenc, ki velja za največji nižinski poplavni gozd na Madžarskem. Poraščajo ga pretežno vrbe, mogočni hrasti in topoli, od živali pa tu živijo bela čaplja, plešasti orel, črna štorklja in jelenjad. Zanj si je treba vzeti nekoliko več časa, kajti leži na skrajnem jugovzhodu Zadonavja, ob tromeji med Madžarsko, Hrvaško in Srbijo.