Najveličastnejši od vseh templjev narave

Yosemite je narodni park na severovzhodu ameriške zvezne države Kalifornije. Obsega več kot 3000 kvadratnih kilometrov površine v gorski verigi Sierra Nevada. Vsako leto privabi skoraj štiri milijone obiskovalcev. Znan je po izjemni raznovrstnosti flore in favne. Prav zaradi tega je že od nekdaj priljubljena destinacija raziskovalcev in znanstvenikov. Poleg njih pa je tako rekoč svetišče za vse ljubitelje narave, alpiniste, pohodnike, tabornike ...

Kalifornija je nekakšen sodobni eldorado, raj na zemlji, kjer vsak najde svoj najljubši kotiček. Ta zvezna država se ponaša z neverjetno raznovrstnostjo. Ponuja velemesta in megapolise, na drugi strani pa neokrnjeno naravo, ocean, plaže, puščave, drevesa, visoka kot nebotičniki ... Kalifornijska narava je res izjemna demonstracija vseh talentov, ki jih premore mati narava. Zato sploh ne čudi, da je prav v tej zvezni državi kar devet narodnih parkov, kar je skoraj šestina vseh, ki jih imajo v ZDA. Prvi med njimi je zagotovo Yosemite. Nahaja se približno tristo kilometrov vzhodno od San Francisca. Štiriurna vožnja po cesti z oznako 120 ni nič posebnega, pravzaprav je dolgočasna. A ko prideš na rob Yosemita, najprej pomisliš na Pokljuko. Pravzaprav na tisoč Pokljuk. Potem ti pljuča preplavi z eteričnimi olji prepojeni zrak. V naslednjem trenutku se spomniš ameriških risank in ugotoviš, da tista drevesa niso tako visoka samo v ilustrirani obliki, ampak da se v resnici dotikajo nebes ...

Vsakdo, ki se znajde na Glacier Pointu, s katerega je fascinanten razgled na narodni park Yosemite, je tako očaran, da najprej sploh ne zmore nobene besede, potem pa mu uide spontani: »Uaaauuu ...« Tako je bilo nekoč in tako je danes. Tako sta že sredi 19. stoletja občutila poslovnež James Mason Hutchings in umetnik Thomas Ayers, ki veljata za prva turista na tem območju. Prav onadva imata največ zaslug za prvo publiciteto te neverjetne doline. Pisala in objavljala sta različne članke in reportaže, ki so med letoma 1855 in 1860 začeli vzbujati zanimanje za to kalifornjisko čudežno področje. Kmalu za tem so vse te lepote ugledale oči Galena Clarka. Ni mogel verjeti, da obstajajo tako mogočne granitne skale. Ni mogel verjeti, da je narava tako nadarjena umetnica. Potem sta skupaj s senatorjem Johnom Connessom začela lobirati, da bi Yosemite postal zaščiteno območje. In res sta prišla do samega vrha, do predsednika Abrahama Lincolna, ki je leta 1864 v kongresu predlagal, naj Yosemite dobi posebni status. To je bilo sploh prvič, da so v ZDA zaščitili katero naravno območje pred človeškimi in urbanimi vplivi. Ta akt na neki način odpira vrata za vzpostavitev ameriškega sistema narodnih parkov. A Yosemite je moral na to še malo počakati. Trajalo je še dobrega četrt stoletja, da so bile ustvarjene razmere in predvsem širše razumevanje potrebe po tovrstnem varovanju naravnih bogastev.

John Muir

Največ zaslug, da je Yosemite postal narodni park, ima John Muir. Ta mož, katerega starši so se, ko mu je bilo komaj enajst let, v ZDA preselili iz Škotske, je bil posebnež v vseh pomenih te besede. Leta 1860 se je vpisal na univerzo v Wisconsinu in tam se je začela njegova ljubezen do narave in botanike. A do študija je imel poseben odnos in zato tudi nikoli ni diplomiral. Leta 1864 je šolo dokončno obesil na klin in šel v Kanado raziskovat gozdove. Čez dve leti se je vrnil v ZDA in leta 1867 je celo opravil tisoč milj (1620 kilometrov) dolg pohod z vzhodne obale od Indiane, ki ga je pozneje opisal v knjigi A Thousand Mile Walk to the Gulf . S Floride se je hotel z ladjo odpraviti v Južno Ameriko, a si je zadnji trenutek premislil in odjadral v New York, od tam pa jo je mahnil na zahod, v Kalifornijo. To potovanje je za vedno spremenilo njegovo življenje. Kmalu po prihodu v San Francisco je prvič obiskal Yosemite. »Od vseh templjev narave, v katere mi je bilo dovoljeno vstopiti, je ta z naskokom najveličastnejši,« je zapisal v svoj dnevnik. Zdelo se je, da je njegovo življenje med tistimi granitnimi monoliti dobilo svoj pomen. A takrat še ni bil splošno priznan gospod. Bil je brezposeln, neporočen, s kupom strahov in težav. Pokonci so ga držali romani in eseji Ralpha Walda Emersona, pisatelja, ki je bil med drugim zaljubljen v naravo. »Živi skromno, moralno življenje in imej spoštljiv odnos do sočloveka in narave,« bila Emerosnova modrost, ki si jo je Muir kot aksiom za vedno vgraviral v svoje možgane.

Muir si je že zelo zgodaj začel prizadevati za ohranitev naravne dediščine Yosemita. Leta 1889 je začutil svojo veliko priložnost. Na taborjenju je gostil Roberta Underwooda Johnsona, urednika revije Century, ki mu je pokazal, kakšno škodo v parku povzročajo ovce. Johnson se je odločil, da bo v svoji reviji objavil Muirov članek, v katerem si prizadeva, da se domače živali ne bi pasle v gozdovih visoke Sierre. Poleg tega mu je obljubil pomoč v zveznem kongresu, da bi Yosemite po vzoru Yellowstona dobil status narodnega parka. To se je zgodilo 1. oktobra 1890, vendar je nadzor nad področjem ostal v pristojnosti zvezne države Kalifornije. Muir pa si je še naprej prizadeval, da bi Yosemite prišel pod federalno upravo. Leta 1903 je v Yosemitu gostil predsednika Theodora Roosevelta. Ko sta povsem sama taborila na Glacier Pointu, je padla odločitev, da bosta Mariposa Grove in dolina Yosemite na zvezni ravni povišana v narodni park.

Half Dome, El Capitan

Med številnimi granitnimi monoliti v narodnem parku Yosemite izstopata El Capitan in Half Dome. O njunem nastanku med geografi in geologi še vedno krožijo različne teorije. No, eno izmed njih so že pred davnimi leti podali Indijanci. Med njimi sta živela mož in žena, ki sta se nenehno prepirala. Zato so se duhovi odločili, da ju okamenijo in ju na ta način obsodijo, da si čez dolino za vedno gledata iz oči v oči – ona je Half Dome, on je El Capitan.

Granitna kupola Half Dome je dolgo veljala za neosvojljivo. Vodniki so v šestdesetih letih 19. stoletja trdili, da na njen vrh ne bo nikoli stopila človeška noga. A leta 1875 je George Anderson vendarle kot prvi splezal na njen vrh. Danes se na Half Dome povzpne na tisoče pohodnikov, a je njihova naloga precej lažja kot nekoč, saj do vrha vodi zaščitena pot, opremljena z jeklenimi vrvmi. Če je Half Dome z leti postala nekakšna turistična atrakcija, pa približno 900 metrov visoki El Capitan še vedno velja za svojevrsten alpinistični izziv. Menda si ga vsak alpinist želi vsaj enkrat preplezati. Ko zvečer nad park pade mrak, se visoko v tej skali svetijo majhne lučke. Tam bivakirajo ljudje pajki, ki bodo naslednje jutro nadaljevali pot proti vrhu.

Yosemite je danes eden izmed najbolj obiskanih narodnih parkov v ZDA. Na leto ga obišče skoraj štiri milijone ljudi. In vsakdo izmed njih si v spomin vtisne svoje sliko te izjemne naravne umetnine.