Tiskane izdaje
Ramsau je idilična alpska vas s 1800 prebivalci ob vznožju mitske nemške gore Watzmann in vhodu v narodni park Berchtesgaden. Lani se je prva v Nemčiji pridružila mreži planinskih vasi, ki jo sestavljajo predvsem avstrijske vasi, zavezane mehkemu turizmu v Alpah.
Projekt planinskih vasi je razvila Avstrijska planinska zveza, ki je eden najpomembnejših dejavnikov razvoja turizma v alpskem prostoru v naši severni sosedi in si prizadeva, da bi imel pri razvoju gorskih območij prednost kakovostni turizem pred množičnim. V kontrast velikim alpskim središčem, v katerih vsako leto ustvarijo tudi milijon prenočitev, in tehnično intenzivnemu turizmu je postavila »majhne, avtentične kraje« s skoraj nedotaknjenim gorskim svetom, ki so pogosto le lučaj od prvih, tako rekoč na drugi strani gora. Razvoj manjših turističnih območij v alpskem svetu, ki temelji na planinski tradiciji, naravnih danostih in do okolja prijaznih dejavnostih, povezanih s planinstvom in gorskimi športi, je skladen tudi s protokolom o turizmu alpske konvencije, mednarodne pogodbe za trajnostni razvoj in zaščito Alp, ki jo je sklenilo osem alpskih držav (med njimi je Slovenija) in EU.
Leta 2008 je Avstrijska planinska zveza dobila finančno podporo avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo, vode in okolje in v projekt vključila pilotno vas Ginzling v Ziljskih Alpah. Rezultati so bili dobri in od takrat se je mreža planinskih vasi razširila na vse avstrijske zvezne dežele. Danes šteje 21 članic. Občine, ki si želijo vključiti se v mrežo, morajo izpolniti več kriterijev, glavni je čim bolj prvinska naravna in kulturna pokrajina ter njuna enovitost. Vse morajo upoštevati tudi več izključitvenih kriterijev, naštejmo le nekatere: občina, v kateri leži planinska vas, ne sme imeti več kot 2500 prebivalcev, hkrati pa mora biti razlika med najnižjo in najvišjo točko v občini najmanj tisoč metrov. Vas ne more postati »planinska«, če nima primerne turistične infrastrukture, denimo zadostnega števila turističnih namestitev in razvitih planinskih poti, če je v njej večji hotelski kompleks, če leži ob večjih prometnih povezavah ali večji industrijsko-obrtni coni.
Zaspana Trnuljčica
Poleg izključitvenih kriterijev mora občina s planinsko ali več planinskimi vasmi izpolnjevati še obvezne in ciljne kriterije. S prvimi se ocenjujejo danosti, ki že obstajajo ali bodo kmalu izpolnjene, pri ciljnih kriterijih pa gre za posebnost posamezne vasi, pri čemer se te same odločijo, kaj bodo poudarile. Pomemben dejavnik turizma planinske vasi sta kmečka kultura in kmetijstvo, ki je tudi bistveno pri trženju regionalnih izdelkov. Poleg tega mora planinska vas tudi z urbanističnega vidika ustrezati tipični predstavi gorske vasi, ki si jo običajno rišemo s cerkvijo, vaško gostilno in hišami v lokalnem gradbenem slogu.
Vasica Ramsau pri Berchtesgadnu s cerkvico v bavarskem arhitekturnem slogu, bistro rečico, ki se skakljajoče pomika po dolini, okoli katere se vzpenjajo gore, ima vse našteto. Na prvi pogled je videti kakor zaspana Trnuljčica, a pod nemško »poškrobljenim« površjem kipi mnoštvo idej o trajnostnem razvoju, ki jih pomaga krotiti in artikulirati nekaj aktivnih vaščanov z županom Herbertom Gschossmannom in direktorjem narodnega parka Berchtesgaden Michaelom Voglom na čelu. Gospoda sta bila pobudnika priključitve Ramsaua mreži planinskih vasi, toda zgolj zainteresiranost »lokalnih veljakov« ni dovolj za pristop k mreži. Naklonjena mu mora biti celotna lokalna skupnost, kar je ena od zahtev Avstrijske planinske zveze.
Ramsau se je na vključitev pripravljal tri leta. V tem času je župan sklical več javnih posvetov, na katerih je prebivalcem predstavil idejo alpskih vasi, njene prednosti za lokalni razvoj, pa tudi sami so imeli priložnost povedati, kakšno vizijo razvoja vasi si predstavljajo. K pridružitvenim prizadevanjem se je vključilo tudi vodstvo narodnega parka Berchtesgaden, ki je po besedah direktorja Michaela Vogla partner in ponudnik storitev za Ramsau.
Soba z nahrbtnikom
Filozofiji planinskih vasi sta še posebno predana lastnika gorskega hotela Rehlegg, bratranca Franz in Hannes Lichtmannegger. Turistično kmetijo, ki so jo vodili njuni starši, sta pred desetletjem prenovila, zgradila nove prenočitvene objekte, bazen in velnes, v kar sta vložila šest milijonov evrov. Na posestvu se staro – glavna hiša sega v leto 1640 – nevsiljivo prepleta z novim, vezni člen pa je narava.
Gosta v sobi čaka nahrbtnik, s katerim se lahko z malico, ki mu jo pripravijo v kuhinji, odpravi na pohod v bližnje hribe, ob vrnitvi pa nahrbtnik prepusti naslednjemu gostu. Lani je hotel pridobil certifikat ogljične nevtralnosti, ki si ga je prislužil z namestitvijo kogeneracijskega sistema, s katerim je zmanjšal porabo energije na tretjino prejšnje. Sobe namesto sintetičnih, močno odišavljenih čistil čistijo s sredstvi, ki vsebujejo mikroorganizme, v kuhinji pa strežejo lokalno pridelano hrano, začinjeno z zelišči, nabranimi na travnikih posestva. A veliko bolj kot potrdila o trajnostni turistični ponudbi izstopa igriv pristop bratrancev do vodenja hotela. Polna sta inovativnih idej, spremljata zglede drugih podobnih hotelov in razmišljata o novih pristopih trženja in povezovanja z lokalnimi proizvajalci hrane. »Res se igrava, toda ta igra veliko stane,« se nasmehne Franz.
Spet na turistični zemljevid
»Glavna tema alpske vasi Ramsau je enaka kot pri drugih vaseh v mreži: promocija narave, trajnostnega turizma, alternativne mobilnosti in kreativnost. Kljub temu pa je Ramsau izbral nekoliko drugačen pristop. Izvorni avstrijski projekt je namenjen povečanju ekonomske vrednosti avstrijskih alpskih vasi. Ramsau je tej miselnosti sledil že prej, zato zdaj promovira idejo alpskih vasi znotraj mreže. Postaja blagovna znamka, ki se bo kmalu razširila drugod po Nemčiji, tudi v Italijo in Slovenijo,« je povedal Tobias Hipp, koordinator za Ramsau pri Nemški planinski zvezi.
Sredi lanskega leta je dogovor o sodelovanju pri projektu alpskih vasi z Avstrijsko planinsko zvezo podpisala Planinska zveza Slovenije, ki bo nosilka in koordinatorica projekta v Sloveniji. Za financiranje svojih aktivnosti se dogovarja z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, na nekaj denarja upa s prijavo projekta na razpis LAS, preostalo pa bosta morali primakniti občini Jezersko in Luče, ki sta pokazali zanimanje za vključitev v mrežo planinskih vasi.
V občini Jezersko, kjer si za to prizadevajo že leto in pol, so se po besedah župana Jurija Rebolja za ta korak odločili zaradi pozitivnih izkušenj bližnje alpske vasi Sele (Zell) na avstrijski strani Karavank in zato, ker so glede na zahteve Avstrijske planinske zveze »idealna« občina. Že zdaj v ospredje postavlja trajnostni razvoj brez velikih infrastrukturnih projektov, v središču katerega sta narava in njeno ohranjanje. Želi pa se tudi ponovno uvrstiti na turistični zemljevid Slovenije. Turizem, ki je bil pred drugo svetovno vojno v teh krajih razmeroma dobro razvit, je zadnjih 30 let v zatonu. »Ljudje, ki nas obiščejo, so navdušeni, a pristavijo: saj vas nikjer ni videti,« najpogostejši vtis povzame župan.
Turizem v občini bi rad zapeljal v butično, ne množično zgodbo za obiskovalce, ki imajo radi naravo, hribe, pohodništvo in kolesarstvo v družbi s pristno domačo hrano. Občina je tudi v strategiji razvoja do leta 2020 v ospredje postavila projekte, vezane na turizem. »Navsezadnje bodo ti ohranili in izboljšali kakovost življenja tudi za prebivalce Jezerskega,« je prepričan Rebolj. Konec poletja bo sklical prvi zbor občanov, ki mu bo sledil sestanek s turističnimi ponudniki.
Enako načrtujejo v občini Luče, katere župan Ciril Rosc v pridružitvi klubu alpskih vasi vidi lepo priložnost za pospešek mehkemu turizmu. »Pogoji Avstrijske planinske zveze so nam pisani na kožo, od velikosti občine, nadmorske višine do odsotnosti večje industrije. Zavedamo se, da druge konkurenčne industrije kot turizma ne bomo imeli, dva milijona potencialnih gostov z nemškega govornega območja pa bi bila lepa priložnost za dodano vrednost turizmu.« Poleg klasičnega kmečkega turizma gojijo pohodništvo, ki ga v prihodnosti želijo še bolje razviti, gorsko kolesarstvo, plezanje, kanjoning, rafting in kajakaštvo.
