Ne (le) na drage počitnice, po uresničitev sanj

Vail tretjič gosti svetovno prvenstvo. Baza profesionalnih smučarjev, hkrati pa priljubljen turistični kraj.

Objavljeno
11. februar 2015 16.32
ap-Worlds Womens Downhill Skiing
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
»Sanjajo, živijo in delijo.« Ne le v teh dveh tednih, ko je Vail središče smučarskega sveta. Tudi sicer, vsak dan v letu, je v mestecu s približno 5000 prebivalci smučanje na prvem mestu. A ne kot v Aspnu, ki velja za eno najprestižnejših ameriških smučarskih središč. Ljudje gredo tja na drage počitnice, v Vail pa se preselijo, da uresničijo šampionske sanje.

Dobro je znana zgodba najboljše ameriške smučarke Lindsey Vonn, ki je svojo pot do zgodovine in rekordnega števila zmag v svetovnem pokalu začela tlakovati prav v tem mestu oziroma na pobočju nad njim. Prav zaradi njenega izjemnega talenta se je, ko je bila stara enajst let, družina petih otrok iz Minnesote preselila v Kolorado, da je lahko imela boljše razmere za razvoj. V Vailu se je za vedno zapisala smučanju, danes je njegova najboljša blagovna znamka. Ni naključje, da gre po njenih stopinjah tudi Mikaela Shiffrin.

Na tamkajšnji smučarski akademiji se je izšolalo že na stotine otrok, najmlajšim je znanje v preteklih letih posredovala tudi nekdanja slovenska smučarska reprezentantka Urška Rabič Bevc, ki tako iz prve roke ve, kako se tam kalijo smučarski talenti. Pa tudi, kakšen je utrip v mestu, zlasti med svetovnim prvenstvom. Gorenjka namreč z možem živi eno uro in pol vožnje stran in je glavna trenerka smučarskega kluba Front Range. »Zadnji dve leti so ogromno naredili za promocijo smučanja. Vail je od decembra do marca ponavadi že tako polno zaseden, tokrat pa sploh, ko se ob tekmah dogaja še toliko drugega, različni dogodki, koncerti ... A kljub temu ljudje pridejo sem predvsem zaradi smučanja,« je dejala.

Živijo s smučanjem

Seveda, če plačaš 140 dolarjev (122 evrov) za enodnevno smučarsko vozovnico, se želiš in se tudi lahko dobro nasmučaš. Eno največjih smučišč na svetu se razprostira na približno 2200 hektarih in sega do kar 3530 metrov nadmorske višine. Cene se z našimi ne morejo primerjati, a vseeno si smučanje lahko privošči tudi srednji sloj prebivalstva. Rabičeva pravi, da tudi treningi otrok niso tako dragi, da si jih ne bi mogli privoščiti starši s povprečnim zaslužkom. Otroci, ki so iz Vaila, imajo v primerjavi s tistimi, ki so se preselili, denimo, iz Denverja, še dodatne ugodnosti. To je še ena spodbuda za domačine, ki so že tako ali tako vsi po vrsti predani smučanju. »Starši teh otrok so ponavadi trenerji, smučarski delavci, nekdanji tekmovalci ali pa samo radi smučajo. Pravzaprav se mi zdi, da vsega skupaj niti ne jemljejo kot službo, ampak kot način življenja,« je povedala.

Vail je bazen ameriškega profesionalnega alpskega smučanja, a tudi priljubljen turistični kraj. Spominja na kakšno znano evropsko alpsko vasico, na eni strani s preprostimi ljudmi, na drugi z verigo prestižnih hotelov in trgovin. Spanje ni poceni, cene se gibljejo od 300 do 500 dolarjev na noč, brez pretiranega luksuza. Nekoliko ceneje je zunaj mesta, a pod 150 dolarjev se prenočitev, sploh pa v času prvenstva, težko dobi. Na drugi strani si bogataši privoščijo tudi spanje za 5000 dolarjev na noč, denimo v hotelu Solaris, pred katerim potekajo slavnostne podelitve kolajn najboljšim smučarjem na prvenstvu. Cene še dodatno zrastejo med prazniki, ko se tam tre zlasti bogatih Mehičanov.

Ameriška smučarska kultura je drugačna od naše, pravi Rabičeva. »Vedno sem presenečena nad tem, kako potrpežljivo stojijo v vrsti, lepo se postavijo in mirno čakajo, ni prerivanja kot pri nas. Tudi žičničarji so izjemno prijazni, vsakič znova te vprašajo, kako si. Sprva mi je šlo to na živce, a zdaj sem se navadila. Takšni pač so, stranka je zanje vedno najpomembnejša. Odgovoriš, nasmejiš se in greš naprej,« je povedala zgovorna Mojstrančanka. Pa tudi sicer imajo smučarji drugačne navade. Glasne zabave »apres ski«, po katerih slovijo evropska smučišča, so se že prijele tudi ponekod onkraj luže, a so redke, omejitve pri točenju alkoholnih pijač v javnosti so pač zelo stroge. Med prvenstvom je tudi tovrstnega dogajanja nekoliko več, denimo zimski festival piva Sierra Nevada. Vsak dan prvenstva na mostu točijo uradno pivo prvenstva – Start House Ale, pa seveda tudi vse druge vrste iz znane pivovarne.

Tudi za kulinariko so prireditelji dobro poskrbeli. V Beaver Creeku, kjer je na sporedu večina preizkušenj, približno 15 minut stran od Vaila, so pred tekmami poskrbeli za okrepčilo z »najpomembnejšim obrokom dneva«, naj bodo to ameriške palačinke, burito ali kosmiči z jogurtom. Na belih strminah se smučarji lahko ustavijo v številnih lesenih kočah, ki so kajpak »ameriške« velikosti, tudi za kakšnih dvesto ljudi. »Hrana je tradicionalna, hamburgerji, krompirček, kakšne solate pa enolončnice, chili con carne denimo, glede na to, da je tu veliko Mehičanov.«

Pod okriljem deset središč

Vail je prisrčno mesto, v katerem imaš kaj početi, tudi če ne smučaš, še pravi Urška. Ko sta bila z možem Jako leta 2012 tam prvič, sta redno izkoriščala njegove danosti, pa naj je bila to le popoldanska vožnja z gondolo in kavica na vrhu hriba ali dolg sprehod ob reki. Še številne druge možnosti imajo adrenalinski zapriseženci na snegu, pohodniki, ljubitelji nordijskih športov ali pa le ljubitelji kulinarike, zabav in nakupovanja. V mestu je dobro razvejena mreža avtobusov, vsak čas lahko sedeš nanj in že si na drugi strani mesteca.

To je začelo nastajati leta 1962, ko sta smučarska navdušenca Pete Seibert in Earl Eaton v neposeljeni dolini našla ta hrib in na njem odprla smučišče. Poimenovala sta ga po Charlesu Vailu, ki je leta 1940 tam skozi zasnoval prvo cestno povezavo (danes Interstate 70). Danes družba Vail Resorts pod seboj združuje številna smučarska središča: Vail, Beaver Creek, Breckenridge in Keystone v Koloradu, Heavenly, Northstar in Kirkwood ob jezeru Tahoe, Park City v Utahu, Afton Alps v Minnesoti, Mt. Brighton v Michiganu. Pred mnogimi leti so začeli sanjati, danes živijo in se širijo. V Vailu so že gostili številna velika tekmovanja, svetovni prvenstvi v alpskem smučanju že v letih 1989 in 1999. Toda letošnje naj bi bilo vendarle posebno, prelomno ter zlasti veliko bolj medijsko odmevno, pa čeprav je smučanje v ZDA še vedno daleč od najpopularnejših športov. A tudi Vail je dobil svojih pet minut oziroma dva tedna slave, kajpak z izdatno pomočjo svojih »otrok« Lindsey, Mikaele in drugih.