Tiskane izdaje
Ime ji je bilo Ines. Ne, ne tista, ki je stanovala na Ulici proletarskih brigad 39 v Zagrebu in je druženje z njo, pa tudi trenutke v življenju takratnega Zagreba, popisal Arsen Dedić. Ines živi čisto nekje drugje, zdaj si je le zaželela obiskati Zagreb. Današnji Zagreb.
Pravijo mu očarljivo srce Hrvaške. Glavno in največje mesto je nastalo iz dveh srednjeveških naselij, ki sta stoletja brsteli na dveh sosednjih gričkih, pisana zgodovina pa sega v dano leto 1094, ko je bila ustanovljena škofija. Potem se je dogajalo veliko in še več. In tudi zgodilo se je veliko.
»Skoraj vse njegove mestne in kulturne znamenitosti so v središču mesta. Klasicistična in secesijska pročelja zgodovinskega jedra, prepoznavni obrisi praških vedut, vrtne terase, malce mrki obrazi, filigranski stolpi mogočne neogotske katedrale in Lenuccijeve zelene podkve Zrinjevca ali pa cvetoča oaza zelenja v Botaničnem vrtu …« sem našteval ponudbo »svoji« Ines in ji poskusil uokviriti njen dan v Zagrebu.
Romantično milijonsko mesto
Turistična slika mesta se je v preteklih letih zelo spremenila. Koledar dogodkov je bogatejši kakor kdaj prej, saj je samo v Zagrebu v povprečju 750 glasbenih koncertov na leto, od tega 500 klasične glasbe, preostali so namenjeni poprokovsko opredeljenemu poslušalstvu. Turisti, obiskovalci, za katere je glavno mesto Hrvaške končni cilj ali pa le ena od točk na poti proti morju oziroma v druge dele države, pa imajo na izbiro vse več možnosti.
»Zagreb ostaja milijonsko mesto, ki mu je uspelo ostati romantično in varno,« pravijo v tamkajšnji turistični skupnosti. Nič se ne zgodi čez noč, tudi ti uspehi so posledica dolgoletnega sodelovanja Turistične skupnosti Zagreb s turistično panogo ter pristojnimi mestnimi uradi za promocijo prestolnice kot turističnega, kulturnega, športnega in kongresnega kraja. Zadnjih nekaj let je opaziti sadove tega dela, ki se kažejo tudi v rezultatih, še posebno v dvoštevilčni rasti obiskov in prenočitev, ki jih v mestu naštejejo vsak mesec.
Zagreb je bil leta in leta le postaja na poti proti morju. Če sploh! Od leta 2001 do 2013 so se številke v turizmu povečale za petino, od leta 2013 do lani še za deset odstotkov več. Turistični delavci opažajo tudi pozitivni trend obiska gostov iz Slovenije, ki so »ponovno odkrili« glavno mesto Hrvaške in ustvarjajo odlične rezultate pri obiskih in prenočitvah. Po podatkih TZGZ so namreč lani zasedli šesto mesto po številu obiskov v Zagrebu, kjer je na voljo približno 11.000 turističnih postelj in že skoraj 50 hostlov.
Prvi korak: Trg bana Jelačića
Plasti zgodovine Zagreba je po prepričanju mnogih najbolje začeti odkrivati na Trgu bana Jelačića. Z njega je le nekaj korakov do Dolca, slikovite mestne tržnice, ker je tudi Barica, spomenik, posvečen prodajalkam, in nato naprej, po Opatovini do Kaptola, kjer je gotska katedrala iz 11. stoletja, mati vseh hrvaških cerkva, in Banskih dvorov na Trgu sv. Marka, kjer se poleg cerkve bohoti cvet hrvaške politike (vlada, sabor).
Od tam je le nekaj deset korakov do kamnitih vrat in stolpa Lotrščak. Stolp je najbolj ohranjen objekt nekdanjega mestnega obrambnega sistema, zgrajen je bil sredi 13. stoletja, ime Lotrščak pa je dobil po zvoncu »campana latrunculorum« ali »zvonec tatov«, ki se je v stolpu vsak večer oglašal pred zapiranjem mestnih vrat. Že več kot stoletje se vsak dan s stolpa oglasi top, ki naznanja poldan.
Vendar se Ines ni pustila prepričati; raje se je odločila, da svoj enodnevni sprehod začne z Lenuccijeve zelene podkve Zrinjevca, parka, ki se zeleni le nekaj metrov od izstopa (ali vstopa) z osrednjega železniškega kolodvora. Do središča mesta je le streljaj; ob poti pa muzeji, galerije, terase lokalov. Tudi Špica, legendarno srečevališče blišča in bede družbe; od odvetnikov iz Haaga, nekdanjih zapornikov iz Remetinca, zdajšnjih poslancev in politikov, aktivnih in upokojenih športnikov do glasbenikov in zvezdnikov resničnostnih šovov.
Na Špici, blizu katere je veliko trgovinic, je treba biti vsaj enkrat na teden; če si večkrat, si večji frajer.
Zgodba o tramvaju številka 13
Ilica je mestna aorta, glavna ulica, po kateri, kot rdeče ali katere koli druge krvničke že, vsak dan »steče« na stotisoče ljudi. Kam, vedo sami. A treba je biti pozoren. Na tramvaj. Prvi tramvaj je po zagrebških tračnicah zadrdral leta 1910, dandanes je tramvajskih prog za približno 120 kilometrov, po njih se vsak dan prevaža dobrih pol milijona ljudi, več kot 200 milijonov na leto.
Tramvaj številka 13 ima v Zagrebu posebno mesto. Pravzaprav ni pomembno, od kod in kam prevaža potnike. Bila je nedelja leta 1954, ko je tramvaj številka 13 ropotal po progi z Mirogoja, osrednjega mestnega pokopališča, proti središču mesta. In potem – nesreča. Devetnajst mrtvih, 37 hudo ranjenih. Številko 13 so na takratnih progah javnega potniškega prometa v Zagrebu umaknili. Za skoraj tri desetletja. Pred poldrugim desetletjem so jo znova uvedli. Svojevrstno amnestijo tramvajske številke 13 so meščani burno pozdravili. Leta 2008 pa nov šok; prav zaradi tramvaja številka 13 je bilo tudi 27. maja pred osmimi leti ranjenih 13 ljudi. Nesreča se je zgodila ob 13. uri. Ne glede na vse, pogled na tramvaj s številko 13 pove, da ljudje na »vraževerno tramvajsko trinajstico« ne dajo veliko.
Za konec: Tkalča
Ulica, po katerih mestni tramvaji ne vozijo, je Tkalčičeva. Bržkone ena najbolj slikovitih v mestu, le nekaj korakov oddaljena od Dolca, osrednje mestne zelene tržnice. Tkalčičeva ulica je bila nekoč – potok. Ta je delil dve naselji, in sicer cerkveni Kaptol in posvetni Gradec. Konec 19. stoletja potok postane ulica, znana tudi po tem, da je bila vsaka hiša v njej bordel. Po njih je Zagreb do začetka druge svetovne vojne slovel po vsej Evropi in tudi drugod.
Danes je Tkalčičeva ulica oziroma Tkalča, kot ji pravijo domačini, slikovita z nešteto lokali in terasami, nekaj manj trgovinicami in veliko dobre volje ter razposajenosti. Kot nalašč za konec sprehoda neke Ines, ki ni stanovala na zagrebški Ulici proletarskih brigad 39.
*****
Park rock’n’rolla
Zagreb je edino mesto daleč naokoli, ki ima svoj park rock'n'rolla. Po postavitvi spomenika vodji slovite skupine The Clash (London Calling, Should I Stay Or Should I Go, White Riot …) Joeju Strummerju je dvorišče v zagrebški Ulici Pavla Hatza postalo neuradni mestni park rock’n’rolla, v njem pa so postavili že kar nekaj kipov znanim rokerjem. Tudi precej zagrebških ulic je že imenovanih po znanih domačih in tujih glasbenikih.
64 sekund
Električna vzpenjača, ki povezuje Gornji in Donji grad, za pot potrebuje 64 sekund. Upravljavci zatrjujejo, da od leta 1890, ko so jo slovesno odprli, ni imela nobene nesreče. Skratka, vzpenjača je najvarnejše mestno prevozno sredstvo.
KorupTour
Pred časom si je nekaj zanesenjakov zamislilo Korupcijsko turo (KorupTour) po Zagrebu in širše po državi. »Tukaj je vila nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja, katere lastnik sicer ni on ... Tukaj je srbski kriminalec Zver prevzel hrvaški potni list ...« je nekaj možnosti, s katerimi bi turistični vodniki utegnili seznanjati turiste, ki bi bili pripravljeni plačati za ogled tovrstne ture po Zagrebu in širše po državi. Žal Korupcijska tura za zdaj še ni zaživela.
Vremenska hišica
Zrinjevac je lep park, v njem pa je tudi vremenski stolp, ki ga je Zagrebu davnega leta 1884 podaril vojaški zdravnik dr. Adolf Holzer. V tistih časih je to bilo veliko in dragoceno darilo. Zdaj sicer prikazuje kup podatkov, vendar si z njimi ni kaj veliko pomagati. Stolp pa ni postavljen po merilih Svetovne vremenarske organizacije, katere članica je tudi hrvaška vremenarska organizacija.
Palačinke
Palačinkarnice so zadnji hit v Zagrebu. Njihovo število se veča iz tedna v teden. Nekatere se že oblikujejo v verige palačinkarnic.
