Tiskane izdaje
Turisti si zadnja leta pri najemu sob ali apartmajev množično pomagajo s spletnimi stranmi za rezervacije zasebnih namestitev, kot so Airbnb, Roomorama, VRBO ali HomeAway. Mnogim lastnikom nepremičnin oddajanje prostorov na omenjenih portalih prinese dodaten zaslužek ali si vsaj poplačajo obratovalne stroške.
Prednost takšnega sistema je, da vsakdo lahko izbere tip namestitve, ki mu najbolj ustreza, za ceno, ki si jo lahko privošči, poleg tega pa se seznani z domačini.
»Airbnb vidim kot neke vrste Couchsurfing [priljubljena stran za brezplačne namestitve, op. a.], le s to razliko, da si neodvisen od gostitelja. Njemu se ni treba ukvarjati s tabo, ti pa kot gost nisi dolžan časa preživljati z njim. Vseeno se mi je večkrat zgodilo, da me je zjutraj pričakal zajtrk ali pa je gostitelj pripravil večerjo in me nepričakovano povabil zraven. Pomagali so mi tudi z informacijami in nasveti iz prve roke,« je povedala popotnica Mina, ki je rezervacije Airbnb uporabila že med letovanjem v Ameriki, Aziji in Evropi, ter dodala, da je z nekaterimi gostitelji postala celo zelo dobra prijateljica.
Kako delujejo
Ko iskalec izbere ponudbo, stopi v stik s sobodajalcem in se dogovori za termin. Najem plača vnaprej po internetu s kreditno kartico, a spletni portal denar zadrži do tistega dne, ko najemnik pripotuje na želeni kraj in se prepriča, da je vse, kot je bilo dogovorjeno. Šele ko popotnik to potrdi, Airbnb nakaže denar sobodajalcu.
Ključne so ocene gostov
Kdor želi prek Airbnbija oddajati svoje prostore, ustvari svoj profil, objavi fotografije namestitve, svojo ponudbo opremi s podrobnostmi, kot so: ali je na razpolago internet, parkirni prostor ali pralni stroj, ter postavi ceno, h kateri lahko doda še stroške čiščenja. Določi tudi višino varščine ali rezervacijske pogoje: koliko časa prej lahko najemnik svoje letovanje odpove in kolikšno povračilo denarja za rezervacijo zahteva. Nato se sam odloča, kdaj in komu bo oddajal.
Svojo provizijo vzame tudi spletna stran, in sicer skupaj od 6 do 12 odstotkov od iskalca namestitve in tri odstotke od ponudnika.
Spletna stran Roomorama deluje podobno, le da zahteva identifikacijo sobodajalcev z imenom in priimkom, medtem ko so uporabniki Airbnbja lahko anonimni. Roomorama je namenjena bolj poslovnežem in večjim skupinam za daljša letovanja ter ima 70.000 registriranih prostorov na 5000 lokacijah (v Ljubljani trenutno 19).
Airbnb je po številkah še vedno v prednosti, saj ima že več kot 800.000 uporabnikov v 33.000 mestih v 192 državah. Med 30 milijoni gostov, ki so si prek portala Airbnb uredili namestitev, je tudi veliko Slovencev. Tistih, ki oddajajo svoje stanovanje ali sobe, je v Ljubljani več kot 700, prav toliko v Novi Gorici, v Mariboru okoli 150, na Obali pa več kot 500. Uradnih številk družba, registrirana leta 2008 v San Franciscu, za Slovenijo ne razkriva, kot so povedali za STA, a po našem izračunu je vseh slovenskih sobodajalcev več kot 2000.
Malo možnosti za goljufije
Popotniki, s katerimi smo govorili, so Airbnb največ koristili v Evropi in ZDA in bili zelo zadovoljni. Med prednostmi pred hoteli naštevajo predvsem pestrost ponudbe, saj je na strani mogoče dobiti namestitve za vsak žep in okus.
Ana, ki je z možem in majhnima otrokoma letos prek Airbnbja letovala na Nizozemskem, pravi, da je odlično to, da so priporočila zelo verodostojna, ker posamezno nastanitev lahko oceni le tisti, ki je v njej res bival: »Pri nekaterih drugih spletnih straneh za rezervacije se namreč pogosto dogaja, da si ponudniki sami pišejo pozitivne kritike ali da konkurenci pišejo slabe. Pomemben je seveda pravi tip nastanitve, pri ceni pa upoštevaš potovalni proračun. Všeč mi je, da tudi lastnik namestitve odda oceno gostov, ki je vidna drugim lastnikom. Mi smo dobili pozitivno, saj je naš sobodajalec poudaril, da smo lepo skrbeli za hišo. Tako se na primer naslednji lastniki ne bodo ustrašili, ko bomo povedali, da smo mlada družina,« je opisala svoje prvomajsko letovanje v Domburgu, kjer so se, kot je dodala, počutili kot domačini, saj so živeli v središču vasice, in ne v turističnem naselju, kar je njihovo potovanje naredilo veliko bolj avtentično. Meni, da je največje tveganje pri tistih namestitvah, ki so na Airbnbju nove in še nimajo nobene ocene, poleg tega pa pripomni, da je treba imeti tudi malo sreče: »Včasih pač naletiš na prijaznega lastnika, ki te sprejme kot prijatelja, drugič pa na kakšnega godrnjača, kjer te kopalnica v nedeljo zvečer pričaka brez toaletnega papirja.«
Počutiš se kot domačin
Prav pristnost prenočevanja v zasebnih prostorih kot prednost navaja tudi Matjaž: »Namestiš se v nekem opremljenem stanovanju, in ne v sterilnem hotelu, zato se počutiš kot domačin,« je dejal in dodal, da ima že veliko dobrih izkušenj, le enkrat se je zgodilo, da mu je tik pred zdajci sobodajalec v Nemčiji dejal, da stanovanje, ki ga je rezerviral, ni na voljo in da mu bo ponudil nekaj drugega, kar pa Matjažu ni ustrezalo. Ker je namestitev že plačal in bi v primeru odpovedi izgubil del denarja, je poklical Airbnb in povedal, kaj se je zgodilo. Na koncu je družba poskrbela, da je dobil denar vrnjen v celoti, poleg tega so mu dali še denarno odškodnino za nevšečnosti. »Bili so zelo odzivni in pripravljeni rešiti zaplet. Videti je, da je zaupanje strank zanje res pomembno.«
Mina pravi, da namestitev vedno izbira glede na lokacijo; ko se pojavijo iskalni zadetki, ki ustrezajo njenemu povpraševanju, se loti še prebiranja priporočil: »Vsekakor pregledam tudi fotografije in si poskušam ustvariti mnenje o namestitvi. Če ima najemodajalec veliko dobrih priporočil in štiri ali pet (od petih) zvezdic, potem verjamem, da je izbira dobra. Končna odločitev je tako odvisna predvsem od priporočil drugih popotnikov. Prepotovala sem velik del sveta in verjamem, da si popotniki lahko pomagamo tako, da drug drugemu dobro svetujemo,« je še povedala.
Vrednost podjetja Airbnb je izračunana na deset milijard dolarjev, pri čemer pravijo, da redno poravnavajo svoje davčne obveznosti in da tudi gostitelje pozivajo, naj plačajo davke, ki izhajajo iz njihovega zaslužka pri oddaji sob oziroma stanovanj. A v Sloveniji je kar nekaj zakonskih ovir, ki otežujejo legalizacijo dejavnosti. Trenutna zakonodaja namreč za oddajanje zahteva soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov v večstanovanjskih zgradbah, nujno ga morajo dati mejaši na vse stene, pa tudi registracijo za DDV, izpolnjevanje tehničnih zahtev itd. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sicer že napovedalo spremembe.
Eden od naših sogovornikov, Marko, ki že štiri leta oddaja manjše stanovanje v Ljubljani, pravi, da je plačevanje davkov še najmanjši problem, težave so birokratske ovire in zahtevki, ki niso prilagojeni takšnemu oddajanju sob. Sam je gostil že številne goste, Airbnb pa je zanj tudi zanesljiv vir prihodkov, saj kot številni mladi nima redne zaposlitve. Pri tem navaja hrvaški način ureditve, kjer država zaračuna letni pavšal, ki znaša 100 evrov na posteljo in se lahko poravna v štirih obrokih.
»Nekaj podobnega bi morali uvesti tudi pri nas, država bi namreč lahko imela veliko od takšnega oddajanja sob. Poleg davkov od najema bi s tem prevetrili najemniški trg, spodbudili oddajanje in animirali neizkoriščene sobe, stanovanja ali hiše, saj vemo, da je v Sloveniji veliko nepremičnin, ki so prevelike ali celo prazne. Z oddajanjem bi tako lahko spodbudili oživljanje podeželja, mnogi pa bi si z dodatnim zaslužkom olajšali življenjske stroške,« pravi in dodaja, da bi takšen način oddajanja lahko deloval tudi kot socialni korektiv, še posebno v državi s tako velikim deležem lastniških nepremičnin in bližajočim se davkom nanje. »Lastniška prebivališča bi s tem postala kapital, in ne strošek,« poudarja.
Nelojalna konkurenca hotelom?
Čeprav se Airbnb in podobne spletne strani spopadajo z očitki, da so (nelojalna) konkurenca hotelom, naš sogovornik meni, da to ni res. »Ljudje bodo še vedno hodili v hotele. Zaradi Airbnbja, ki omogoča cenejše letovanje, potujejo ljudje, ki sicer ne bi. Poleg tega zaradi namestitev, ki niso vedno v najbolj turističnih predelih, popotniki trošijo denar tudi v trgovinah in lokalih na obrobju mesta,« dodaja in pove, da k njemu prihajajo gosti vseh starostnih skupin in da to že dolgo ni več storitev, ki bi jo uporabljali samo mladi.
Sam z gosti ni imel tako rekoč nobene slabe izkušnje; morda se najde kdo, ki pričakuje, da bo kot v hotelu, in ga zmoti kakšna mravlja ali vrtanje pri sosedih, a sicer pravi, da je takšen način letovanja veliko bolj oseben, kot bi bilo prenočevanje v hotelih. Tudi sam se seznani s svojimi gosti in jim svetuje, kaj naj si v Ljubljani ogledajo. Na koncu pogovora ugotavlja, da je prednost turizma v Sloveniji tudi to, da je z oddajanjem nepremičnin vanj lahko vključena velika večina vseh prebivalcev, kar je v gospodarskih dejavnostih sicer redka možnost: »Z le manjšimi spremembami zakonodaje bi se turizem med zasebniki lahko bolj razširil, kar bi ob pregovorno gostoljubnih ljudeh naših krajev tudi povečalo prihodke v proračun,« sklene Marko.
