Tiskane izdaje
Župan je bil v tistih dneh zaposlen predvsem z begunci, ki so na otok vsak dan prihajali iz bližnje Turčije, vendar meni, da je dolgoročno treba razmišljati o kulturi in turizmu. Samos je slovenskim turistom dobro znan, saj poleti nanj na počitnice vozijo kar tri turistične agencije. Dopustnike otok navdušuje predvsem s čudovitimi plažami, a tudi z zanimivo zgodovino, pri kateri prebivalci med prvimi stvarmi omenijo, da je bil pri njih rojen Pitagora.
Pitagorova jama
Slavnemu matematiku se na Samosu res ni mogoče izogniti, saj se po njem ne imenuje le osrednji trg v glavnem mestu Samosu, ampak tudi eno turistično najbolj razvitih mest na otoku. Pitagorion naj bi bil njegov rojstni kraj, Pitagora pa je sledi pustil tudi v drugih otoških krajih. Ob vznožju najvišjega otoškega hriba Kerkis je Pitagorova jama, v kateri se je skrival pred tiranom Polikratom. V resnici sta jami dve, to pa sem ugotovil potem, ko smo se z druščino že vrnili k vznožju gore in nas je prijazna natakarica v gostinskem lokalu vprašala, ali smo bili v pravi jami. Iz njenega lokala se namreč vidi le pot, ki najprej vodi do cerkvice svetega Janeza in nato od nje naprej do vhoda v kraško jamo.
Toda nekje na tretjini poti je na tleh narisana skorajda neopazna puščica, ki kaže v desno in te nato po zelo ozki in precej nevarni poti pripelje v manjšo in skrito jamo, ki je bila pravo Pitagorovo prebivališče. Večina turistov znak spregleda in si ogleda le večjo, v kateri je Pitagora poučeval svoje učence. Zato smo se tudi mi po tem razkritju morali še enkrat povzpeti v hrib. Ko smo zavili proti pravi jami, mi je postalo jasno, zakaj oznake niso vidnejše. Že kmalu se je bilo treba začeti vzpenjati po skalah, večina poletno razpoloženih turistov pa ne pride ravno opremljena za gorske pohode. Nevarnosti za zdrse je več kot dovolj in grški reševalci bi imeli ob boljših oznakah nedvomno veliko dela. Enostavneje je turiste pustiti v prepričanju, da je jama ena sama. Navsezadnje gre, tako kot v vsej Grčiji, za mite in legende, saj pravih dokazov za zgodbe ni.
Pitagorion –
Pitagorion je ime po matematiku in filozofu dobil šele leta 1955, ko so ga preimenovali iz Tiganija. Danes v njem živi okoli 9000 prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo s turizmom, saj sta v bližini tudi pomembni arheološki središči – Ireon in Evpalinov tunel, dolg 1036 metrov, ki so ga nekoč uporabljali tudi za vodovod.
Pitagora je živel med letoma 570 in 495 pred našim štetjem in sodi med najpomembnejše grške zgodovinske osebnosti. O njegovem življenju ni veliko znanega, saj je večina zapisov o njem nastala v kasnejših obdobjih. Znano pa je, da je veliko potoval po Egiptu in Grčiji in bil po nekaterih virih celo v Indiji, leta 520 pred našim štetjem pa se je vrnil na Samos. Najbolj je znan po svojem izreku, pomembna pa je tudi njegova filozofija, za katero je značilna kombinacija matematike in teologije, se pravi razuma in religije.
Filozofija prehranjevanja
Pitagora je bil aktiven na zelo različnih področjih, med drugim se je ukvarjal s filozofijo prehranjevanja. Nasprotoval je darovanju živali bogovom, saj je menil, da po smrti duša preide na drugega človeka ali na žival. Zagovarjal je uporabo dišav in začimb. Živali je ločil po koristnosti. Menil je, da so prašiči in koze škodljivi okolju, zato je dovoljeval prehranjevanje z njimi, uživanje mesa ovc in volov pa je prepovedoval, saj naj bi bile te živali koristne zaradi volne in pomoči pri obdelavi polj.
Med njegove najbolj znane s pitjem povezane izume sodi čaša, ki jo je izumil pred 2500 leti in nosi pomembno sporočilo. Vanjo je mogoče vino natočiti do posebej označene črte. Če mejo presežemo, vsa tekočina odteče iz luknjice na spodnji strani čaše. Pitagora je tako hotel pivce opozoriti, da je pri pitju potrebna zmernost. Čaša je danes kajpada eden glavnih turističnih spominkov s Samosa.
